Na jugovzhodu Rima, od leta 2008, *Lucha Y Siesta***, skupina feministk in aktivistk za pravice žensk, pomaga žrtvam spolnega nasilja. To ime deloma izvira iz njihovega naslova, via Lucio Sestio, deloma pa iz španskih besed "siesta" (počitek, v sklicevanju na varna mesta, ki jih nudijo ženskam v stiski) in "lucha" (boj).**
V petnajstih letih delovanja se je skupina močno razvila. Od zasedbe zapuščene stavbe leta 2008, ki je bila last javnega prevoznika v Rimu, so se razvile dejavnosti, ki so razširile skupnost Lucha Y Siesta. Danes so nekatere aktivistke celo ustanovile združenje, kjer prostovoljno delajo. S svojimi različnimi veščinami pomagajo tistim, ki poskušajo izstopiti iz kritične situacije, včasih tudi z mladoletnimi otroki.
120 žensk ubitih leta 2023
Združenje upravlja tudi centre za boj proti nasilju in zatočišča v imenu mesta Rima. Sodeluje pri številnih projektih, ki gredo v to smer.
To je koristna dejavnost na zapletenem območju za žensko prebivalstvo. Po podatkih italijanske vlade, je bilo leta 2023 v državi ubitih 120 žensk, od tega 75% s strani svojega partnerja, v družinskem ali čustvenem kontekstu. Centri za boj proti nasilju in zatočišča so približno 60% manjši od tega, kar predvideva Istanbulska konvencija (1). Številke prav tako kažejo približno 12.500 primerov nadlegovanja in povečanje revenge porna, kar pomeni nedovoljeno širjenje intimnih slik, pri čemer so ženske v več kot 90% primerov žrtve.
Italija obsojena s strani Evropskega sodišča za človekove pravice
V Rimu je problem zelo izrazit. Po besedah tožilca italijanske prestolnice, Francesca Lo Voija, je bilo leta 2023 približno 10 prijav spolnega nasilja na dan. Septembra 2023 je Svet Evrope italijansko situacijo označil za "zaskrbljujočo", zlasti glede na večkratne obsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi "neučinkovitega odziva" Italije na pritožbe žensk.
Od svoje ustanovitve do danes Lucha Y Siesta išče rešitve za ta problem. Simona Ammerata, soustanoviteljica, socialna delavka in aktivistka centra, je pojasnila, da je vpliv njihove prostovoljske dejavnosti na skupnost zelo pomemben. Poleg upravljanja zasedene stavbe na ulici Lucio Sestio, je Lucha Y Siesta skozi čas začela tudi druge projekte - in upravlja tudi zatočišča na skritih in varnih lokacijah. Ženske, ki prihajajo iz nasilnih situacij, lahko tam znova zgradijo svoje življenje v varnem okolju, stran od nasilnih partnerjev ali bivših partnerjev.
Težave s financiranjem
"Skrb za spolno nasilje je draga," pojasnjuje Simona Ammerata. "Na primer, razpis za zavetišče, ki običajno sprejme 5 ali 6 žensk, stane približno 200.000 evrov na leto. Namesto tega sprejmemo 12 žensk na leto. Tudi klicni center je pomemben: običajno bi to stalo približno 80.000 evrov na leto mestnim blagajnam; denar, ki ga jim prihranimo".
Poleg tega je tu še kulturni vpliv, ki ga omogočajo projekcije filmov, predstavitve knjig ter organizacija dogodkov ali festivalov, ki so odprti za sosesko.
Kljub temu je Lucha Y Siesta že leta v težavah. Skozi čas so številne oblasti in institucije prepoznale javno korist dejavnosti aktivistk. Leta 2019 je bila zgradba zato dana na dražbo, da bi uravnotežila račune podjetja ATAC (javni prevoz v Rimu) in jo je kupila regija Lacij z namenom, da jo preda Lucha Y Siesti. Vendar je ta dogovor bil kasneje prekinjen in regija poskuša izgnati ženske ter dati na dražbo upravljanje zgradbe. Medtem pa je v začetku leta 2024 Lucha y Siesta vendarle bila oproščena obtožbe o nezakoniti zasedbi zgradbe.
Iz teh razlogov prostovoljci ostajajo samozavestni. Skozi leta bodo italijanske institucije priznale delo, ki ga je opravila organizacija v boju proti spolnemu nasilju. Vendar Simone Ammerata zaključuje, da je "potrebno tudi bojevati se proti nasilju pri viru, ne pa na koncu. To pomeni, da so potrebni kulturni posegi za izobraževanje mlajših generacij na področju spolne in čustvene vzgoje ter za odpravo sistemskih neenakosti med moškimi in ženskami". Zlasti meni, da je pomembno pomagati ženskam postati neodvisne z vidika poklicne in ekonomske plati. S tem so manj izpostavljene različnim oblikam nasilja, tudi fizičnemu.
(1) Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, znana tudi kot "Istanbulska konvencija", zahteva od Strank, da razvijejo zakone, politike in podporne storitve za ustavitev nasilja nad ženskami in v družini.
