Sirija je uničena zaradi konflikta, ki je povzročil globoke rane njenemu okolju. Tla in voda, onesnažena s strupenimi ostanki vojaških orožij, ogrožajo kmetijstvo in javno zdravje. Gozdovi, decimirani zaradi nezakonitega sečnje in požarov, so izgubili del svoje biotske raznovrstnosti. Zrušenje infrastrukture za ravnanje z odpadki poslabšuje sanitarne razmere, kar izpostavlja prebivalstvo povečanim tveganjem.
Od leta 2011 je Sirija prizorišče konflikta, ki je povzročil stotine tisoč smrtnih žrtev in razselil milijone ljudi. Infrastruktura v državi je v ruševinah, gospodarstvo pa je izčrpano.
Posledice te vojne ne omejujejo le na človeške izgube in materialne uničenja. Tudi okolje je utrpelo znatno škodo. Tla in voda so onesnažena z ostanki orožja in vojnimi ruševinami, kar je nevarno za kmetijstvo in javno zdravje. Gozdovi, ki so bili decimirani predvsem zaradi nezakonite sečnje za drva, beležijo znatno izgubo biotske raznovrstnosti.
Te okoljske degradacije predstavljajo prikrito in trajno ekološko krizo ter grožnjo zdravju prebivalstva in prihodnosti države. Mednarodna skupnost mora to upoštevati pri obnovi po konfliktu in podpreti prizadevanja za obnovo ekološke ravnotežja Sirije.
onesnaženje tal in vode
Uporaba eksplozivnih orožij v Siriji je povzročila znatno onesnaženje tal in vode s škodljivimi snovmi, kot so težke kovine in goriva. Ti onesnaževalci imajo resne posledice za kmetijstvo in javno zdravje. Na primer, med bitko pri Wadi Barada med decembrom 2016 in januarjem 2017 so spopadi poškodovali vir Ain al-Fijah, s čimer je prestolnica ostala brez glavnega oskrbovalnega vira pitne vode. Ta prekinitev je izpostavila milijone ljudi povečanim zdravstvenim tveganjem.
Poleg tega onesnaženje tal vpliva tudi na sirijsko kmetijstvo. Poškodovana zemljišča izgubljajo svojo rodovitnost, kar ogroža pridelke in prehransko varnost lokalnega prebivalstva. Kmetje so prisiljeni gojiti na osiromašenih tleh, kar vodi do zmanjšanja kmetijske proizvodnje in njihovih dohodkov.
« Zemljišča danes proizvedejo manj kot 30 % normalne količine. In s pomanjkanjem moramo tudi plačevati oskrbo z vodo, pripoveduje Ahmad, kmet iz regije Idleb. Moja žena in trije otroci komaj preživimo s tem, kar pridelamo. »
Degradacija gozdov in izguba biotske raznovrstnosti
Vojna v Siriji je povzročila množično deforestacijo, kar je poslabšalo okoljske in socio-ekonomske izzive države. Gozdna območja so bila uničena zaradi požarov in nezakonite sečnje, pogosto za zadostitev potrebam po drveh za ogrevanje prebivalstva, ki se sooča s pomanjkanjem goriva in dolgimi izpadi električne energije. Po podatkih nevladne organizacije Global Forest Watch je Sirija od leta 2000 izgubila 26 % svojega gozdnega pokrova, kar se je poslabšalo s konfliktom, ki se je začel leta 2011.
Province, kot sta Latakija, Homs in Alep, so posebej trpele, saj so od začetka konflikta izgubile več kot 36 % svojih gozdnih površin.
Ta val deforestacije vpliva na biotsko raznovrstnost, podnebno odpornost in sredstva za preživetje lokalnih skupnosti. Gozdovi, ki so bili dom raznoliki fauni in flori, so ogroženi. To ogroža ključne ekosistemske storitve, kot so uravnavanje podnebja in zaščita tal pred erozijo.
Zmanjšanje gozdnega pokrova prav tako zmanjšuje sposobnost skupnosti, da se prilagajajo podnebnim spremembam. Poleg tega povečuje njihovo ranljivost na ekstremne vremenske dogodke. Kar zadeva lokalno prebivalstvo, ki je od gozdnih virov odvisno za preživetje, pa se znajdejo brez virov dohodka in osnovnih materialov. To očitno poslabšuje njihovo ekonomsko negotovost.
« Nekoč je velik del naše prehrane temeljil na našem ekosistemu: Malva s majhnimi cvetovi (Malva parviflora), Panicaut (Eryngium), Althea (Hibiscus syriacus), Moški orhidej (Orchis mascula)… Danes skoraj ne najdemo več teh rastlin, ki so predstavljale brezplačne vire hrane, » opaža Alya, gospodinja iz Tartousa.
Infrastruktura za ravnanje z odpadki
Pred konfliktom je bilo ravnanje z odpadki že pomanjkljivo, saj je približno 80 % trdnih gospodinjskih odpadkov končalo na odprtih odlagališčih, kar prispeva k onesnaženju vode, tal in zraka. Vendar pa je zrušenje infrastrukture za ravnanje z odpadki v Siriji še poslabšalo te okoljske in sanitarne težave. Kopičenje neobdelanih odpadkov namreč povečuje nezdravje in spodbuja širjenje bolezni.
« Nekoč je bila naša četrt ena izmed najbolj premožnih v Homsu. Danes smo obkroženi z odpadki. Naši sosedje so uvedli sistem zbiranja, da bi se izognili sanitarnih težavam in vonjavam, vendar so kontejnerji pred četrtjo še vedno prenatrpani. », se pritožuje Samir, ki je prešel iz elegantne četrti Homs v slum, preplavljen z odpadki.
Obeti za rehabilitacijo
Rehabilitacija sirijskega okolja, po več kot desetletju vojne, zahteva usklajen in trajnosten pristop, s sodelovanjem lokalnih oblasti in mednarodnih akterjev. Ponovna zasaditev gozdov, zlasti na severu in zahodu Sirije, je ključna za obnovo biotske raznovrstnosti in omejitev desertifikacije. Obnova kmetijskih tal, uničenih zaradi bombardiranja in onesnaženja, je ključna za oživitev pridelave hrane. Učinkovito ravnanje z odpadki, s sistemi zbiranja in obdelave, je prav tako nujno za zaščito javnega zdravja. Vse to pa ob ozadju političnega sodelovanja in mednarodne finančne podpore, ki sta ključna.
Fotografija na naslovu: 36 % gozdnih površin je izginilo od začetka konflikta © Sana