Na diplomatskem področju, s več kot 120 državami, ki so bile zastopane, je bil svetovni vrh OZN za ocean (UNOC 3), ki je potekal v Nici na začetku junija 2025, uspeh. Med konkretnimi zavezami je 95 držav podpisalo Niciško deklaracijo za ambiciozno pogodbo proti onesnaževanju s plastiko. Ustanovljen je bil mrežni sistem zelenih pristanišč za dekarbonizacijo pomorskega prometa. Napovedani so bili veliki projekti energetske in digitalne medsebojne povezanosti, med drugim Medusa/GEANT in koridor Indija-Srednji vzhod-Evropa. Za mediteranske delegacije je bil ta vrh predvsem priložnost, da se spomni na podnebno nujo in konkretne lokalne pobude.
Avtor: Olivier Martocq
Kronika krhki svet bo od 29. maja do 19. junija posvečena 3. konferenci OZN o oceanu (UNOC3). Na voljo bo v prostem branju v 22 državah ob mediteranski obali in v 11 jezikih, zahvaljujoč našemu partnerju, Regiji Jug.
Hrvaška, Ciper, Grčija, Italija, Libija, Malta, Maroko, Portugalska, Tunizija in Evropska unija – in seveda Francija, gostiteljica dogodka: Sredozemlje je bilo na UNOC 3 močno zastopano. Ob robu uradne konference je vrh "Za bolj povezano Sredozemlje" omogočil tem obalnim državam, da predstavijo skupni program, osredotočen na pomorsko, energetsko in digitalno povezanost ter dekarbonizacijo pristanišč.
Med pomembnimi napovedmi je bila ustanovitev delovne skupine za pristanišča, ki vključuje Marseille, Algeciras in Beirut, za opremljanje plovil z električno energijo na pomolu. Cilj je drastično zmanjšati onesnaževanje zraka med postanki in širše emisije toplogrednih plinov v zelo izpostavljenih območjih, kot je to zaprto morje. Prav tako so bili pozdravljeni projekti energetskih medsebojnih povezav, zlasti med Grčijo, Ciprom, Egiptom in Evropo. Zagon digitalnega kabla Medusa/GEANT med obema bregovoma pa ima za cilj zmanjšati digitalno razslojevanje.
Lokalne pobude, ki prehitevajo države
Poleg teh "diplomatskih uspehov" za številne udeležence je bistvo drugje. Na terenu so to lokalne skupnosti in angažirani akterji, ki uvajajo prave rešitve. "Na srečo so tukaj lokalne akcije, saj ta vrsta vrha ne prinaša nič konkretnega", pravi Renaud Muselier. Predsednik Regije Provence-Alpes-Côte d’Azur navaja ukrepe, ki so že bili uvedeni v njegovi regiji, kot je program "nič dima" v pristaniščih, ki je bil pionir na tem področju. Ali pa čiste motorne rešitve za plovila za prosti čas, ki se trenutno testirajo s federacijami navtikov. Ne smemo pozabiti na konkretne ukrepe za okrepljeno zaščito travnikov posidonije. "Mi smo tisti, ki vodimo ples", vztraja.
Podoben občutek nujnosti izraža tudi Christophe Madrolle, predsednik komisije za morje in obalo iste regije. Opozarja na tri ključne točke vrha: "politična potrditev nujnosti, osrednja vloga znanstvenikov v razpravah in globalna ozaveščenost o vplivu podnebnih sprememb na obale".
Pomnožiti povezave za popravilo modre planete
Glas raziskav in inovacij se je slišal. Za Natalie Quévert, vodjo projekta Sea Index, orodja za okoljsko oceno, ki ga je razvila Yacht-club de Monaco, je bil UNOC "katalizator". "Potekalo je veliko srečanj, predstavitev, razprav, ki so nam omogočile, da smo predstavili ta prvi neodvisni in transparentni sistem ocenjevanja, ki ocenjuje okoljski vpliv jaht, daljših od 24 metrov. Zmanjšanje energetske intenzivnosti pomeni tudi zmanjšanje hrupa", poudarja, srečna, da se onesnaževanje s hrupom ponovno postavlja na dnevni red.
Thomas de Williencourt, direktor Fonda Pure Ocean, ki se ukvarja s financiranjem znanstvenih projektov, je našel na Blue Economy & Finance Forum priložnost, da prepriča podjetja, "da vključijo modro v svojo strategijo". Nadaljuje: "Vrh je igral vlogo povezovalca: 100 % medijev je govorilo o oceanu, kar se mi zdi izjemno".
Na strani nevladnih organizacij pa je upanje zadržano zaradi zahtevnosti. Adrien Piquera, predsednik zadruge Nature Peinture, pozdravlja Niciško deklaracijo o plastiki, ki jo je podpisalo 95 držav. Vendar poziva k nadaljnjim korakom: "Potrebujemo pravico oceanov". Opozarja na odsotnost velikih proizvajalcev plastike, kot so ZDA, Kitajska ali petromonarhije, in se zavzema za mednarodno upravljanje skupnih dobrin. "Danes imamo pravico uničevati morje, ne da bi bili kaznovani, kar mi predstavlja težavo".
Na izpostavljenih ozemljih je alarm stalen. Anne Claudius-Petit je sodelovala na srečanju deltatov sveta: "Camargue spada v to kategorijo zemljišč, ki so komaj nad morsko gladino in so neposredno ogrožena zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo dvig morske gladine." Za predsednico Regionalnega naravnega parka Camargue je pomembnost vrha v tem, da so ozemlja lahko sklenila tehnične zavezništva na podlagi deljenih izkušenj: "Srečanje z odločevalci, s katerimi delimo te skrbi, je ključno."
Sredozemlje, majhno morje z velikimi izzivi
Vrh v Nici je osvetlil Sredozemlje kot laboratorij prehodov in ranljivosti. "Zaprt morje, a povezano s svetom", kot je spomnila malteška ambasadorka za oceanske zadeve. Vanessa Frazier tako poziva, naj Sredozemlje postane "koridor sodelovanja". Čeprav je UNOC 3 odprl poti, je vsaka obalna država predvsem izpostavila skrbi, ki so pogosto povezane z endogenimi dejavniki. Tako se je Grčija osredotočila na ratifikacijo sporazuma BBNJ, potrebo po zaščiti 30 % morskih območij do leta 2030 in razvoj zelenih tehnologij v pomorskem prevozu. Liban, čeprav odsoten iz vseh uradnih izjav, je preko svoje ministrice za okolje Tamare El Zein izpostavil svojo nacionalno strategijo 2024 za upravljanje z odpadki kot odgovor na obsežno onesnaževanje s plastiko na svojih obalah. Italija, ki ni ratificirala pogodbe o odprtem morju, pa je kljub temu želela poudariti, da je "Sredozemlje prostor in skupna usoda", njen minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, Antonio Tajani, pa je napovedal prvi evro-sredozemski forum o vodi v Rimu, oktobra 2026. Zadnja beseda za to sintezo UNOC 3 pripada franco-alžirskemu umetniku Yacine Aït Kaci, ustanovitelju projekta Archipel: "Na ravni mobilizacije civilne družbe […] Verjamem, da se je v Nici res zgodilo nekaj, in torej, v svetu."
Foto na naslovnici: Adrien Piquera, predsednik zadruge Nature Peinture, poziva k nadaljnjim korakom: "Potrebujemo pravico oceanov." © DR