Tirana živi v ritmu nenehne transformacije. Prešla je iz komunizma v arhitektonsko anarhijo, albanska prestolnica si prizadeva ustvariti urbano enotnost z več ali manj uspeha. Za Helidona Halitija, enega najbolj uglednih umetnikov v državi, mora biti umetnost sestavni del te razvojne poti, ki podpisuje identiteto mesta v javnih prostorih.
Tirana je izjemno dinamično mesto. Bari in restavracije, živahne ulice in novi urbani prostori jo delajo privlačno destinacijo. Vendar pa se zdi, da umetnost ostaja v ozadju. Slikar Helidon Haliti, eden najbolj kritičnih in konstruktivnih glasov v Albaniji, meni, da Tirani primanjkuje dosledne strategije za izpostavljanje ali valorizacijo vizualnih umetnosti.
Analizirajoč nedavne dogodke, predlaga konkretne rešitve in razmišlja o tem, kaj bi lahko storili za obnovo umetnosti v javnem življenju. "Arhitekturni kaos in pomanjkanje enotnega umetniškega pristopa sta pustila svoj pečat na mestu," pravi in poudarja pomen iniciativ, kot je Mural Fest, za prinašanje več barve in življenja v Tirano.
Iz urbanega kaosa…
Pred letom 1990 je bila Tirana mesto z rigidno arhitekturno strukturo, tesno nadzorovano s strani režima. Prostori, namenjeni umetnosti, so bili redki, predvsem omejeni na državne institucije, kot so muzeji in javne zgradbe. Poleg tega so bile razstave, kot tudi umetniška izražanja, podvržene strogi nadzoru. Kljub temu je mesto uživalo v arhitekturni stabilnosti, čeprav hladni in omejeni kreativnosti.
Ob prihodu demokracije leta 1991 so se spremembe zgodile takoj, vendar pogosto nekontrolirano. "Od takrat naprej je urbanistični kaos prevzel nadzor nad Tiranom. Arhitektura se je razvijala spontano, brez jasne umetniške vizije. Ljudje so začeli graditi po svojih željah, oblikovali so mesto brez dobro opredeljene identitete," razlaga Haliti.
Po njegovem mnenju je bil eden glavnih problemov pomanjkanje jasne kulturne politike. "Namesto da bi se preoblikovala v živahno umetniško prestolnico, se je Tirana napolnila s betoniranjem. Sive barve so prekrile fasade, mesto je postalo bolj prenatrpan prostor kot pa kraj umetniške inspiracije," nadaljuje.
…na Festivalu ulične umetnosti
Eden najpomembnejših prizadevanj za vnašanje umetnosti v javni prostor je bila torej ustvaritev Mural Festa. Ta festival, ki ga organizira Občina Tirana, si prizadeva preoblikovati zidove mesta v monumentalna umetniška dela. Ta dogodek, ki združuje lokalne in mednarodne umetnike, prinaša dinamiko in barvo v urbane prostore.
Za Halitija je ta iniciativa zagotovo posula mesto s točkami barve, vendar opozarja na tveganje odprtja festivala za neprepoznane umetnike, ki bi lahko manjkali profesionalizma. "Projekti, kot je ta, zahtevajo strokovno znanje in izkušnje, da bi bili pravilno izvedeni, saj vem, kaj pomeni slikati zidove brez pravih standardov. Čeprav Mural Fest prinaša energijo in svežino, to ni dovolj za ustvarjanje trajnostnega umetniškega ekosistema," pravi. Poudarja tudi, da pomanjkanje jasnega postopka izbire in profesionalnega nadzora ogroža kakovost in trajnost teh del.
In dodaja: "V Tirani se odvija veliko umetniških dejavnosti na prostem, vendar večina od njih pripada glasbi, hrupu in praznovanju. Prestolnica nas vse duši. Vizualne umetnosti najbolj trpijo. Mesto je preplavljeno z banalnimi oglasi in svetlimi lučmi, kot katera koli druga metropola."
Onkraj fresk
Za Halitija mora ulična umetnost iti onkraj preproste stenske freske, da se vključi v samo arhitekturo mesta, z novimi prostori, ki so na voljo umetnikom. Da postane del vsakdanjega življenja državljanov. Predlaga torej ustvaritev jasne strategije za vključitev umetnosti v javno življenje, in sicer sodelovanje med Občino in umetniško skupnostjo za razvoj pravnega okvira, ki bi podprl umetnost v urbanih prostorih. Poudarja tudi potrebo po zagotavljanju finančne podpore za realizacijo monumentalnih del iz trajnostnih materialov, kot sta bron in marmor.
Predlaga tudi, da se umetnikom namenijo prostori, kot so javni ateljeji in galerije, kjer se lahko organizirajo redne razstave. Po njegovem mnenju pa ostaja še ena ključna stopnja: ustvarjanje specifične cone v mestu, kjer bi umetniki lahko razstavljali svoja dela, kjer bi se državljani in obiskovalci lahko srečevali okoli umetnosti. Njegov govor začne naleteti na odziv. Poleg institucionalne podpore vizualnim umetnostim je Občina Tirana dejansko investirala v infrastrukturo in vzpostavila financiranje za projekte v javnem prostoru, preko lastnih sredstev in partnerstev z mednarodnimi organizacijami.
Fotografija na naslovnici: Ustvarjena ob priložnosti Mural Festa 2021, to delo, ki ga je podpisal grški umetnik Gera, je bilo uvrščeno med 100 najboljših slik na svetu © DR