Požari v Sredozemlju zaradi vedno toplejših in sušnih poletij predstavljajo resno grožnjo za naravo. Slovenijo je julija 2022 prizadel največji požar v njeni zgodovini, zgorelo je 3500 hektarjev površin, od tega 2700 hektarjev gozda. Danes poteka intenzivna obnova s programom ponovne zasaditve gozdov. Partnerstvo med javnimi ustanovami, lastniki gozdov in zasebniki preizkuša nove metode sajenja dreves z uporabo hidrogela in mikoriznih gliv, v upanju, da se bo povečalo preživetje mladih rastlin v tej skalnati pokrajini s plitko zemljo.
Že konec 90-ih let je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarjala, da je povprečno letno število gozdnih požarov v državah Sredozemlja dvakrat večje kot je bilo v 70-ih letih. Gozdovi, ki so rasli desetletja, celo stoletja, so uničeni v nekaj urah.
Poletje 2022 je bilo eno najbolj vročih v zgodovini meritev v Sloveniji. Že v začetku julija je Agencija za okolje Slovenije izdala opozorilo o visoki nevarnosti požarov, dva tedna pozneje je izbruhnil požar na območju Goriškega Krasa na vzhodu države. Pri gašenju in obvladovanju ognja je sodelovalo kar 20.000 ljudi, na srečo smrtnih žrtev ni bilo, čeprav so plameni že skoraj oplazili tamkajšnja naselja. Ostalo pa je ogromno pogorišče … kjer poteka intenzivna obnova gozda že od jeseni 2022.
Obnova gozda na Krasu je zaradi dolgih sušnih obdobij, značilnih za ta del pokrajine, skalovitega območja, plitke zemlje in erozije zelo zahtevna. Preživetje sadik novih dreves je pogosto slabo. Celovit strateški načrt obnove gozda je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, v okviru katerega potekajo tudi poskusi z novimi metodami ponovne zasaditve z uporabo hidrogelov in mikorize.
O koristnosti gliv ...
Hidrogel je granulat, ki spominja na zdrobljen stiropor. Tik pred sajenjem se ga namesti v zemljo pod drevesno sadiko. Granule se ob deževju napijejo z vodo, jo zadržijo in nato sprostijo v tla blizu korenin med sušnimi obdobji. "V teoriji bi to lahko zelo dobro delovalo, v praksi pa se bo izkazalo, kakšen bo učinek. Želimo predvsem, da čim več rastlin preživi. Prav tako je mogoče, da se rastline spomladi navadijo na boljšo vlago in nato doživijo še večji stres med poletno sušo," pojasnjuje Boris Rantaša iz Gozdarskega inštituta Slovenije.
Mikorizacija je simbiotično združenje med glivami in koreninami rastlin. Mikorizne glive naseljujejo korenine rastlin in tvorijo razvejano mrežo, imenovano "micelij". Ta mreža omogoča rastlinam boljšo absorpcijo vode in hranil iz tal. V zameno glive prejmejo ogljikove hidrate, ki jih proizvaja rastlina. To izboljša rast in zdravje rastlin, jim pomaga bolje upreti boleznim in okoljskemu stresu.
Glive rastlinam zagotavljajo fosfor, dušik in vodo med sušnimi obdobji, simbioza med glivami in rastlinami pa omogoča obema boljše možnosti preživetja. Za potrebe omenjenega poskusa je bila uporabljena poseben mešanica ektomikoriznih gliv, ki so jih na korenine nanesli s pomakanjem v blatno brozgo. "Metoda je zelo preprosta, če se izkaže za učinkovito, bi lahko bila zelo koristna na terenu," meni Rantaša.
Eksperiment z več kot 1600 hrasti
V poskusu je bilo skupaj posajenih več kot 1600 rastlin hrasta gradna (Quercus petraea). Približno četrtina rastlin ima hidrogelne granule pod svojimi koreninami, četrtina rastlin je bila namočena v mešanico mikoriz, četrtina rastlin ima kombinacijo hidrogela in mešanice mikoriz, zadnja četrtina pa je bila posajena brez dodatkov in služi kot kontrolna skupina.
"Želeli bi izboljšati preživetje rastlin. Obnova gozda stane od 10.000 do 20.000 evrov na hektar, včasih še več, zato je pomembno, da uspe. Gozd bi se na tem območju na koncu obnovil naravno. Toda potrebujemo ga čim prej, še posebej mi, ljudje," pojasnjuje Rantaša. "Ker ima gozd vpliv na kakovost zraka, hladi ozračje, absorbira ogljikov dioksid, preprečuje erozijo, zadržuje vodo v tleh, proizvaja les in ponuja prostor za rekreacijo... da omenimo le nekaj prednosti, ki koristijo človeku. Dodajmo še, da ponuja dom številnim rastlinam in živalim."
Rantaša poudarja, da je omenjen poskus zelo pomemben za prilagajanje na podnebne spremembe, saj se izvaja v okviru partnerstva, ki združuje specializirane ustanove (Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut), tri zasebna podjetja (Vrtnarija Štivan, Cornus in RGA raziskave genetike in agrokemije) ter lastnike gozdov. "Mislim, da so takšna partnerstva zelo pomembna, kakor tudi to, da v praksi nekaj preizkusimo. Ni nujno, da so vse metode del velikih
raziskovalnih shem, ki so seveda finančno in raziskovalno dobro podprte. Pomembno je, da v poskuse vključimo tudi lokalno prebivalstvo. Hkrati se je skozi zgodovino večkrat izkazalo, da je do pomembnih odkritij prišlo tudi s poskušanjem in po naključju. Pri čemer naj poudarim, da ne more poskusov izvajati kdorkoli, nad tem poskusom vseeno bdijo strokovne institucije."
Rantaša je bil tudi prisoten pri največjem požaru v Sloveniji julija 2022. "To so res težke zgodbe, še posebej za lokalno prebivalstvo, pa tudi za gozdarje in delavce v gozdarstvu, ki že 30 let sadijo drevesa na določenih območjih. Potem pa vse pogori v dveh dneh. Potem je treba začeti znova in iskati nove metode..." zaključi Rantaša, ki upa, da bo poskus z hidrogelom in mikorizo prinesel dobre rezultate.
(1) Hidrogel je tridimenzionalna mreža hidrofilnih polimerov, ki ima sposobnost zadrževanja velike količine vode v svojih strukturah.
