Oblikovanje Sredozemlja se je v zadnjih 160 letih radikalno spremenilo, od preproste plovne površine do tridimenzionalnega volumna. Ta sprememba paradigme je ključna za reševanje trenutnih okoljskih, strateških in ekonomskih izzivov.
Avtor: Lino Camprubí
DEEPMED, projekt, ki ga financira Evropski raziskovalni svet (ERC), raziskuje zgodovino raziskovanja sredozemskih globin in njen vpliv na znanost in politiko. Njegova glavna hipoteza je, da sta znanost in vojaška strategija spremenili globine Sredozemlja v predmet analize in političnega delovanja, s čimer se je spremenila percepcija regije. DEEPMED ima tri cilje: identificirati akterje in kontekste, ki so prispevali k oblikovanju znanja o sredozemskih globinah, analizirati interakcijo med naravnimi in človeškimi časom v globokem Sredozemlju ter raziskati vlogo sredozemskih globin v znanosti in svetovni geopolitiki.
Od površine do volumna: skrita zgodovina Sredozemlja
Zgodovinsko je bilo Sredozemlje raziskovano kot površina povezanosti, s poudarkom na trgovini in človeški interakciji. Fernand Braudel je en primer, njegova vizija pa ostaja prevladujoča v humanistiki in javnem mnenju (na primer, v stalni razstavi MUCEM Povezave). To je pogled z vrha konvencionalnih zemljevidov.
Vendar je raziskovanje morskega dna od 19. stoletja razkrilo neznano dimenzijo. Od popravila telegrafskih kablov leta 1860 do kartiranja globokih tokov, uporabe podmornic med prvo svetovno vojno in trenutnih skrbi glede podnebnih sprememb, so sredozemske globine postopoma postale del znanstvenega in strateškega znanja. Zato so volumetrične predstavitve tega morskega prostora vse bolj pogoste (grafikon na koncu članka).
Pomembnost globine v zgodovini Sredozemlja
Sredozemlje je bilo pogosto obravnavano kot marginalni prostor v modernem času, zasenčeno s transatlantsko trgovino. Vendar DEEPMED izpodbija to vizijo, saj dokazuje, kako je raziskovanje globin vplivalo na področja, kot so vojaška varnost, oceanografska znanost in izkoriščanje virov.
Ideja o "površinskem" Sredozemlju je privedla do pristranskih interpretacij njegove pomembnosti v sodobni zgodovini. Trenutna migrantska kriza in morske meje krepijo njegovo vlogo ovire, vendar DEEPMED predlaga, da ga razumemo kot volumen, kjer interakcija med ljudmi, tehnologijo in naravo redefinira njegovo geopolitično pomembnost.
Vloga tehnologije pri raziskovanju globin
Oceanografske znanosti so se razvile od pristopa, osredotočenega na navigacijo, do vključitve globine kot ključne spremenljivke. Orodja, kot so podmornice, sonar in senzorji, so omogočila kartiranje globokega Sredozemlja in boljše razumevanje pojavov, kot so podmorski tokovi in biodiverziteta.
Zaradi svojega zgodovinskega in tehnološkega pristopa DEEPMED poudarja temeljno vlogo znanstvenih instrumentov pri preoblikovanju znanja in upravljanju morja. Njegova analiza kaže, da globoko Sredozemlje ni le predmet študija, temveč strateški prostor, ki se nenehno spreminja.
Interdisciplinarni in celovit pristop
Projekt sprejema interdisciplinarni pristop, ki združuje zgodovino, geografijo, znanost in politiko. Uporablja digitalna orodja, kot so zgodovinski geografski informacijski sistemi (SIGH), za kartiranje razvoja globokega Sredozemlja in vizualizacijo njegovih sprememb skozi čas.
DEEPMED si prav tako prizadeva prispevati k razpravi o podnebnih spremembah, raziskuje, kako so okoljske spremenljivke in človeške dejavnosti spremenile ta ekosistem. Sredozemlje, obravnavano kot "mini ocean", je postalo ključni laboratorij za razumevanje vpliva antropocena na morja sveta.
Nov pogled na Sredozemlje
DEEPMED predlaga nov pristop k zgodovini Sredozemlja, kjer je globina ključni element za razumevanje njegove preteklosti in prihodnosti. Z vključitvijo volumna v analizo projekt prinaša celovitejši pogled na Sredozemlje, osvetljuje njegovo znanstveno, strateško in okoljsko pomembnost.
Raziskovanje globokega Sredozemlja ne le da spreminja naše razumevanje njegove zgodovine, temveč odpira tudi nove perspektive za njegovo upravljanje in ohranjanje v 21. stoletju.
Numerical Study of the Mediterranean Sea Circulation, American Meteorological Society.
Lino Camprubi je redni profesor na Univerzi v Sevilli in glavni raziskovalec ERC-CoG DEEPMED. Zgodovinar znanosti in tehnologij se ukvarja z interakcijami med znanostjo in politiko ter odnosi med zgodovino in filozofijo znanosti. Član Mlade akademije Evrope in Mlade akademije Španije, je prejel nagrado ICOHTEC (Mednarodni odbor za zgodovino tehnologije) za najboljšo knjigo 2018 in nagrado za raziskovanje Losada Villasante 2022.
Foto naslovnice © PublicDomainPictures - Pixabay