V Libanonu je gospodarska kriza in izjemno nizke plače pripeljala veliko ljudi k iskanju po smeteh za reciklabilne materiale, ki jih nato prodajajo. Ta paralelna ekonomija odpadkov, čeprav neformalna in negotova, pomaga zmanjševati odpadke ter zagotavlja pomembne dohodke najrevnejšim.
Libanon doživlja gospodarsko krizo, ki ima pomembne posledice za zasebni in javni sektor, pri čemer so plače izjemno nizke, nekatere ne presegajo 38 evrov na mesec. Številni ljudje, zlasti sirijski begunci, ki so brez pomoči ZN, ker so nezakoniti, se obračajo na vsebino smeti, da preživijo. Ta situacija je privedla do vzporedne ekonomije odpadkov, ki ponuja rešitev za nacionalni problem ravnanja z odpadki in ustvarja gospodarske priložnosti za najbolj ogrožene.
Paralelna ekonomija
Zbiralci preiskujejo smeti v različnih četrtih Bejruta v iskanju reciklabilnih materialov, kot so plastika, kovina in papir. »To počnemo dvakrat na dan, ob 7. in ob 22. uri, pravi 22-letni Ali, libanonski zbiralec. Vsak dan uspemo zaslužiti med 14 in 19 evri s pomočjo smeti v prestolnici (kar je 7 do 10-krat več kot njihova plača, op. p.). Od tega odštejem svoje osebne stroške in preostanek pošljem svoji družini v Sirijo," dodal je.
Nekateri redni obiskovalci so celo natančno opisali četrti, kjer je bilo najbolje nabirati. "Obiskujem samo najbolj obiskane četrti: bodisi tiste z bari in nočnimi klubi, bodisi tiste z veliko pisarnami, saj je tam boljši izplen. Manj je odpadkov, kot je hrana, in več prodajnih materialov, kot so pločevinke, papir ali plastične embalaže," pravi Mohammad, 24-letni nabiralec sirijskega porekla.
Druge redne stranke so vzpostavile zveste odnose z več soseskami, kot sta Houssam, 21 let, in Tarek, 17 let, oba ilegalna sirska begunca. »Sem odgovoren za ta tri bloke tukaj (ulica Hamra) in moj prijatelj za prvih pet ulice vzporedno (ulica Léon). Prebivalci nam zagotavljajo že ločene odpadke v plastičnih vrečkah. V enem dnevu zberemo toliko odpadkov kot v enem tednu. To poveča naš tedenski dohodek od 47 do 69 evrov,« pripovedujejo mladi fantje.
Tajna navodila
Zbirajo in nato prodajajo na skrivnih reciklažnih postajah, ki so vzpostavljene v starih zapuščenih stavbah v prestolnici, ki jo je leta 2020 prizadela eksplozija v pristanišču Bejrut. Abdullah, 35-letni Libanonec, lastnik ene od skrivnih postaj, pojasnjuje: "Tukaj tehtamo in kupujemo materiale, ki nas zanimajo. Nato jih prodamo tovarnam za recikliranje v zahodnih državah, zlasti v Turčijo." Po Mahmoudu, 65-letnem Palestincu, "vsak zbiralec prinese približno 85 kg odpadkov na dan. Skupaj to pomeni 1000 kg na dan za našo postajo. In takih postaj je več kot deset v prestolnici."
Ta neformalna trgovina ni le omogočila zbiralcem, da zadostijo svojim potrebam, temveč je tudi prispevala k zmanjšanju odpadkov na libanonskih ulicah. S tem je olajšala tudi pogosto pomanjkljive sisteme ravnanja z odpadki in odložila povezano latentno krizo.
Kljub temu se ta organizacija sooča z večjimi ovirami: negotovimi delovnimi pogoji, pomanjkanjem socialne zaščite in konkurenco za reciklabilne materiale. Poleg tega se morajo nezakoniti sirski begunci spoprijeti s napetostmi s libanonskimi notranjimi varnostnimi silami, ki jih lahko izženejo.
Večina zbiralcev je sirskih, zato večina dohodkov, ustvarjenih s to ekonomijo, gre v Sirijo. To poslabša problem odtekanja virov v to sosednjo državo, kot tudi problem pomanjkanja tujih valut v Libanonu.
