Upravljanje odpadkov je ključno vprašanje za vse države, še posebej v Sredozemlju. Justine Viros dešifrira z Melisso Kanane, doktorico za zaščito ekosistemov, upravljanje odpadkov v Alžiriji, zlasti v Kabylu. V tem zadnjem delu se ukvarjajo z njihovim vplivom na okolje**.
Melissa Kanane nam zaupa rezultate svojega dela o shemi ravnanja z odpadki v Alžiriji, povezane težave in rešitve ter nazadnje njihovo valorizacijo.
Zaporedje 3 - Vpliv na okolje in biotsko raznovrstnost v povezavi z odpadki
Antropocen je včasih primerjan z geološko dobo, predvsem zaradi vseprisotnosti plastike, ki jo najdemo na vseh celinah in v vseh morjih. Ta plastika izvira iz odpadkov vsakdanje porabe. Čeprav vemo, kako jo proizvesti, upravljanje z njo in njen vpliv v obliki odpadkov še nista obvladana: 75% vse plastike, ki je bila doslej proizvedena na planetu, je danes odpadek [1]. Poleg plastike naša poraba povzroča tudi velike količine odpadkov, ki vplivajo na naše okolje in biotsko raznovrstnost.
Odpadki in okoljsko onesnaževanje
Sredozemsko morje velja za najbolj onesnaženo morje na svetu, ta žalostni rekord je posledica kopičenja plastičnih odpadkov, ki izvirajo iz 80% kopenskih dejavnosti in so jih prinesli reke ali veter [1]. Ti odpadki so včasih vidni (ostanki cigaret, embalaža itd.) in predstavljajo 10% plastike, najdene v Sredozemskem morju. Preostalih 90% je nevidnih, prisotnih v obliki mikroplastike [2].
Na zemlji so odpadki tudi zelo prisotni, saj pokrivajo plaže, ceste in se pojavljajo povsod. Med njimi so komunalni odpadki, ki se glede na njihovo ravnanje lahko sežgejo, shranijo ali reciklirajo. Včasih so odvrženi še preden dosežejo smeti, vendar jih najdemo tudi na odlagališčih odpadkov ali shranjenih v tehničnih centrih za odlaganje (CET). V Alžiriji, kot tudi v mnogih drugih državah, CET pogosto ne spoštujejo strogih okoljskih standardov, potrebnih za omejitev njihovega vpliva na okolje in preprečevanje ekoloških katastrof. Lixiviati, tekoči del, ki nastane pri kopičenju odpadkov, so strupeni, saj so bogati z težkimi kovinami in drugimi kislinami. Ko je tesnjenje CET pomanjkljivo, lahko strupene snovi onesnažijo tla in podzemne vode, kar predstavlja pomembno tveganje za okolje in človeško zdravje. Težke kovine, kot sta svinec in živo srebro, tako vztrajajo v okolju desetletja, kar vpliva na lokalno favno in floro. Te težave se še poslabšajo zaradi neučinkovitega ravnanja z odpadki, ki je pogosto motivirano z finančnimi interesi namesto z okoljskimi skrbmi.
Biodiverziteta in onesnaževanje
Plastični odpadki imajo uničujoč vpliv na morsko favno in floro. Vsako leto zaradi plastičnih odpadkov umre več kot 1,5 milijarde živali [3]. Morske živali, kot so ribe, želve in ptice, se znajdejo ujete v plastičnih embalažah ali zaužijejo drobce mikroplastike, kar spreminja njihovo gibanje in presnovo. Nobeno območje na Zemlji ni izvzeto, znanstveniki so našli plastiko celo v še neodkritih morskih globinah [4]. Enako velja za onesnaževanje s težkimi kovinami, povezanimi z elektronskimi odpadki ali izcedki, saj njihov vpliv vpliva na ekosistem, spreminja pH vrednost in onesnažuje biotsko raznovrstnost na tem mestu.
Te onesnaževalne snovi ne le neposredno ubijajo živali in rastlin, ampak tudi motijo prehranjevalno verigo, kar vpliva na celotne ekosisteme do človeka. Izguba vrst in zmanjšanje biotske raznovrstnosti vodita v zmanjšanje bistvenih ekosistemskih storitev, kot so opraševanje pridelkov, čiščenje vode in nadzor nad škodljivci. Biotska raznovrstnost, ko je zmanjšana, oslabi pravilno delovanje ekosistemov, zaradi česar so manj odporni na podnebne spremembe in druge okoljske motnje [5].
Rešitve in preprečevanje
Za omejevanje onesnaževanja se uporablja veliko tehnik. Prva in najučinkovitejša je omejitev proizvodnje odpadkov pri viru z uporabo lokalne potrošnje, brez embalaže, spodbujanje uporabe vrac in kartonske embalaže namesto plastične embalaže. Nato je pomembno biti dejaven pri ravnanju z odpadki, jih ločevati in reciklirati čim bolje, spodbujati kompostiranje, itd. To zahteva tudi učenje.
V resnici sta izobraževanje in ozaveščanje ključnega pomena za spremembo vedenja in spodbujanje trajnostnih praks. Z izobraževanjem mlajših generacij o pomembnosti ravnanja z odpadki in varovanju okolja lahko upamo na dolgoročno spremembo miselnosti. Šolski programi, ozaveščevalne kampanje in pobude civilne družbe so ključni za dosego tega cilja. V Alžiriji ima ozaveščanje žensk in otrok ključno vlogo v tem procesu. Lokalne organizacije opažajo, da s aktivnim vključevanjem žensk in otrok prihaja do večjih prizadevanj za ozaveščanje in boljše izvajanje ravnanja z odpadki v gospodinjstvih in skupnostih.
Nato sledi faza razstrupljanja, ki se lahko izvaja z odstranjevanjem divjih odpadkov, s filtriranjem meteornih vod ter z razvojem inovativnih tehnik razstrupljanja. Posebno pozornost je mogoče nameniti fitoremediaciji, ki vključuje uporabo rastlin za razstrupljanje tal in vode, onesnaženih z težkimi kovinami in drugimi strupenimi snovmi [6]. Nekatere rastline imajo sposobnost kopičenja težkih kovin v svojih tkivih, kar omogoča naravno in trajnostno čiščenje onesnaženih tal. Ta zelo draga tehnika je še posebej obetavna za območja, ki jih prizadene onesnaženje zaradi izcedkov iz odlagališč.
Pravno gledano so države ob Sredozemskem morju leta 1976 podpisale Konvencijo iz Barcelone, ki je glavni sporazum o okolju na Sredozemlju, ki je pravno zavezujoč [7]. Cilji tega sporazuma so zaščita Sredozemskega morja in boj proti onesnaževanju. Osredotoča se na zmanjšanje morskega onesnaževanja, trajnostno upravljanje odpadkov in ozaveščanje lokalnega prebivalstva. Kljub boljšemu upravljanju in uvedbi strožjih predpisov je na področju odpadkov v Sredozemlju še vedno veliko dela.
Celoten proces je mogoč le s prebivalci. Na obeh straneh Sredozemlja potekajo številne državljanske pobude. V Alžiriji, v mestu Tizi Ouzou, združenje za kompostiranje in recikliranje deluje na ozaveščanju in organizira dogodke za čiščenje plaž. V Franciji združenje Neede ozavešča prebivalce o vprašanjih okoljskega prehoda in ravnanja z odpadki. Druge pobude, kot so Clean my calanques, Surfrider ali gibanje Zero Waste, pomagajo ozaveščati o problematiki odpadkov. Ti akterji se nahajajo na platformi ReMed, ki jo je začela združenje MerTerre, in združuje vse organizacije, ki prispevajo k zmanjšanju divjih odpadkov v Sredozemlju.
Vpliv odpadkov na okolje in biotsko raznovrstnost je kompleksen in večrazsežen problem, ki zahteva celostni pristop za rešitev. Lokalne in mednarodne pobude, izobraževalni in ozaveščevalni napori ter inovativne tehnike, kot je fitoremediacija, so ključni za zmanjšanje onesnaževanja s odpadki in zaščito biotske raznovrstnosti. Z združenimi močmi lahko upamo na čistejšo in bolj trajnostno prihodnost za Sredozemlje in širše.
Biografija
Melissa Kanane: Doktorica znanosti s področja varstva ekosistemov, specializirana za upravljanje odpadkov in honorarna učiteljica na Univerzi v Tizi-Ouzou na Alžiriji. Njeno delo je posvečeno kvantifikaciji, identifikaciji, karakterizaciji in valorizaciji gospodinjskih odpadkov in podobnih.
Justine Viros: Znanstvenica specializirana za sredozemski gozd in kemijske interakcije med gozdom in atmosfero v okviru podnebnih sprememb. Trenutno zaseda položaj raziskovalne inženirke v okviru misije Interdisciplinarnosti na Univerzi Aix-Marseille, kjer je odgovorna za razvojno misijo za združenje Neede Méditerranée.
Reference:
[2] https://www.ifremer.fr/fr/microplastiques-et-nanoplastiques-quels-impacts-sur-la-vie-marine
[4] https://www.ifremer.fr/fr/actualites/des-dechets-plastiques-de-la-surface-jusqu-aux-fonds-marins
Oliver, T. H., Isaac, N. J., August, T. A., Woodcock, B. A., Roy, D. B., & Bullock, J. M. (2015). Slabšanje odpornosti ekosistemskih funkcij ob izgubi biotske raznovrstnosti. Nature communications, 6(1), 10122. https://www.nature.com/articles/ncomms10122
[6] Jones, D. L., Williamson, K. L., & Owen, A. G. (2006). Fitoremediacija deponijskega deževnika. Upravljanje odpadkov, 26(8), 825-837. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0956053X0500190X
[7] https://www.unep.org/unepmap/fr/who-we-are/barcelona-convention-and-protocols