Potresi, poplave, vročinski valovi… Sredozemsko morje koncentrira velike naravne tveganje. A ti nevarnosti postanejo katastrofe le zaradi človeških ranljivosti in naraščajoče izpostavljenosti prebivalstva. Sredozemlje se mora spopasti z izzivi preprečevanja, kar zahteva tesno sodelovanje med raziskavami, javnimi odločitvami in civilno družbo
Ta članek je povzetek 7 intervjujev med znanstveniki, objavljenih v 22-med avgusta 2024. Dialog med Bernardom Mosséjem, znanstvenim vodjem Neede Méditerranée, in Ante Ivcevicem, specialistom za upravljanje tveganj v obalnih območjih, pripravljenim v Centru PAP/RAC v Splitu na Hrvaškem v okviru Programa Združenih narodov za okolje. Ti intervjuji so na voljo v celoti v 11 jezikih, ki se uporabljajo na spletnem mestu.
Regija z velikimi tveganji… in visoko izpostavljenostjo
Regija z gosto poseljenostjo, zelo urbanizirana in podvržena masivnemu turističnemu pritisku, je Sredozemlje še posebej ranljivo pred naravnimi katastrofami. Fenomeni so številni: potresi, vulkanske erupcije, poplave, vročinski valovi ali požari. A kot poudarja Ante Ivcevic, hrvaški specialist za upravljanje tveganj, „naravni dogodki sami po sebi ne povzročajo tragedij, temveč naša izpostavljenost in naš način odzivanja na njih“.
Od Grčije do Libije so nedavne smrtonosne poplave pogosto poslabšale neprimerne gradnje, pomanjkanje načrtovanja ali slabo upravljanje vodnih infrastrukturnih objektov. Tveganje torej nikoli ni nevtralno: razkriva tudi politične in socialne pomanjkljivosti družb, ki se s tem soočajo.
Katastrofe, ki jih povečujejo človeške odločitve
Čeprav so potresi vedno obstajali, se njihove posledice razlikujejo glede na to, kako jih družbe pričakujejo. Na Hrvaškem je potres leta 2020 osvetlil ranljivost številnih stavb, zgrajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, v času, ko je bila zavest o tveganjih nizka. V Catani (Sicilija) je kljub mojemu zgodovinskemu znanju o nevarnostih le malo stanovanj danes prilagojenih seizmološkemu tveganju. Razlog je v stroških, ki se zdijo previsoki za grožnjo, ki jo dojemamo kot abstraktno.
Zgodovina kaže, da je človeški odziv odločilen: potres v Lizboni leta 1755 je bil povečano zaradi požarov, ki so jih povzročile sveče, prižgane za vse svete. Bolj nedavno je tsunami leta 2004 v Indijskem oceanu sprožil ustanovitev svetovnega sistema za zgodnje opozarjanje. „Najpomembnejši napredki se pogosto zgodijo po katastrofi,“ ugotavlja Ante Ivcevic.
Obveščanje ni dovolj: vključevanje je potrebno
Ob soočanju z naraščajočimi tveganji preprosto širjenje informacij ni več dovolj. Ante Ivcevic se zavzema za aktivno vključevanje prebivalstva v procese odločanja. „Zaupanje je ključno. Potrebna je medsebojna izmenjava med znanstveniki, odločevalci in državljani, ne pa komunikacija od zgoraj navzdol.“
Izkušnje s terena to dokazujejo: pri preprečevanju so ključni sprejem prebivalcev, poznavanje njihovega ozemlja in njihova sposobnost posredovanja opozorilnih sporočil. Državljanske organizacije lahko igrajo to vlogo posrednika. Vprašanje „podnebne pravičnosti“ je prav tako osrednjega pomena: najbolj ranljive skupnosti, ki so pogosto najmanj odgovorne za tveganja, so tudi najmanj sposobne prilagoditi se.
Obnovljena vloga znanstvenikov
Raziskovalci se morajo prilagoditi svoji drži. Ne vsi niso poklicani, da postanejo posredniki, vendar se morajo tisti, ki to lahko, vključiti v gradnjo razumljive in mobilizirajoče skupne pripovedi. „Znanost je javno dobro, odgovarjati mora družbi,“ vztraja Ante Ivcevic.
Ta odgovornost vključuje tudi transparentnost glede negotovosti, razvoja znanja in raznolikosti rešitev. Javne raziskovalne ustanove igrajo ključno vlogo pri prenašanju dolgoročne vizije, ob soočanju s političnimi ali ekonomskimi nujnostmi.
Proti skupni kulturi upravljanja tveganj
Primer sredozemskega protokola za celovito upravljanje obalnih območij, podpisanega v okviru Barcelonske konvencije, kaže, da lahko skupni okvir prinese konkretne učinke. V Maroku je zdaj predvideno umik 100 metrov gradnje ob morju, da se omogočijo naravne fluktuacije obale. „To ni le tehnično vprašanje. To je kultura preprečevanja, ki jo je treba razviti,“ zaključi Ante Ivcevic.
Bibliografije
Ante Ivcevic, specialist za upravljanje tveganj v obalnih območjih postdoktorand na Univerzi Aix-Marseille v geografiji. Pripravljen v Centru PAP/RAC v Splitu na Hrvaškem v okviru Programa Združenih narodov za okolje. Trenutno dela na projektu Proteus znotraj laboratorija MESOPHOLIS na Univerzi Aix-Marseille, o upravljanju tveganj v Sredozemlju, pod vodstvom Sylvie Mazzella, direktorice raziskav v sociologiji.
Bernard Mossé zgodovinar, odgovoren za raziskave, izobraževanje, usposabljanje v združenju NEEDE Méditerranée. Član znanstvenega sveta Fundacije Camp des Milles – Spomin in izobraževanje, za katero je bil znanstveni vodja in koordinator UNESCO katedre „Izobraževanje za državljanstvo, družbene znanosti in konvergenca spominov“ (Univerza Aix-Marseille / Camp des Milles).
Foto naslov: Sredozemlje je še posebej izpostavljeno obalnim tveganjem ©Johannes Plenio - Pexel