À Korakou, majhno vasico v dolini Solea, družina oživlja rastlinsko dušo otoka. V svojem laboratoriju Giannoula in Phylaktis gojita na stotine zdravilnih zelišč, ustvarjata olja, mazila in dišave po starih znanjih. Edinstven kraj, med botanično kulturo, terapevtskimi tradicijami in preporodom pozabljene antične zeliščarne.
V miru ciprskih gora, približno petdeset kilometrov od glavnega mesta Nikozija, je Giannoula Lazarou ustanovila edinstven laboratorij. Več kot enota za proizvodnjo na osnovi rastlin, je to živahen prostor spomina in znanja. Usposobljena v Tanzaniji za fitoterapijo in destilacijo eteričnih olj, je svojo hišo spremenila v raziskovalni in praktični vrt, ob spoštovanju naravnih ciklov.
Njen sin Phylaktis, ki se je po odklonu k drugemu poklicu vrnil k svojim koreninam, danes predstavlja tretjo generacijo in vodi podjetje skupaj z mamo. Skupaj ohranjata umetnost življenja, ki temelji na poznavanju rastlin in spoštovanju naravnih ciklov. „Odraščali smo z zelišči. Del naših vsakodnevnih življenj so postala naša poklicna pot. So vir ponosa zame. Ni večjega zadovoljstva, kot videti semena, ki ste jih negovali, cveteti in biti pobrana, saj veste, da bodo pomagala drugim. To je vir življenja in torej veselja,“ zaupa.
Izjemne kulture
Obdelana zemlja, skrbno vzdrževana, gosti več kot 400 sort zelišč: sivka, rožmarin, kamilica, meta, gardenija, bor, sladki koren… Zahtevne kulture, pogosto odvisne od mikroklimatov. „Dolina Solea je idealna, vendar nekatere vrste zahtevajo posebne pogoje, zato imamo naše parcele razporejene tudi drugje po otoku,“ pojasnjuje.
Opravljeno delo, razdeljeno med gojenje, pobiranje, predelavo in ustvarjanje izdelkov, sledi ritmu letnih časov. V času velike aktivnosti lahko zaposli do 20 ljudi. „Ciper je blagoslovljena dežela za rastline. Naši izdelki so plod harmonije z naravo,“ nadaljuje Phylaktis.
Pobiranje se vedno izvaja ročno. Sušenje na soncu, nežne obdelave, ekstrakcije z destilacijo spoštujejo stare metode, kar zagotavlja učinkovitost in spoštovanje rastline. „Kajti tehnologija ni nadomestila instinkta in potrpljenja,“ poudarja proizvajalec. Delavnica, prilagodljiva in obrtniška, lahko deluje s tremi zaposlenimi v mirnejših obdobjih. Tukaj je vse usklajeno z letnimi časi, cvetenjem, potrebami tal.
Narava za zdravljenje
Giannoula vztraja: „Narava ve. Treba jo je opazovati, slediti ji in je ne poskušati prisiliti. Naša zelišča lajšajo migrene, prehlade, bolečine v sklepih, dihalne težave. Želimo, da svet razume moč narave. Rastline nam lahko ponudijo zdravljenje, preprečevanje in dobro počutje. Nič čudežnega, le plod dolgega znanja.“ Zelišča, pojasnjuje, ponujajo alternativne rešitve in vsak izdelek sledi reinterpretirani starodavni recepturi.
Že trideset let prisotni v številnih ciprskih lekarnah, so njihovi izdelki cenjeni zaradi svoje učinkovitosti. Priznanje, ki so ga pridobili skozi čas.
Edinstven park
Zgodba bi se lahko tukaj končala. A nedaleč od laboratorija, na jasi ciprske gozdne, je arheološka odkritja vse spremenila. Sledi ene najstarejših dišavnic na svetu, datirane okoli 2000 pr. n. št., so bile razkrite. Ta preteklost je navdihnila edinstven projekt.
Skupaj z italijansko arheologinjo Mario Rosario Belgiorno je Giannoula začela rekonstruirati antično ciprsko dišavo. Skupaj sta našli postopke izdelave, identificirali uporabljene rastline, obnovili izgubljene gibe.
Iz te sodelovanja je nastal Tematski park dišav Chypre. Potopitveni kraj, kjer obiskovalec odkrije orodja, korake izdelave in lahko celo ustvari svojo dišavo iz lokalnih rastlin. „To je senzorična izkušnja. Dotaknemo se iznajdljivosti naših prednikov. Park predstavlja replike starih destilacijskih aparatov in uvaja obiskovalce v umetnost dišave, v naravnem okolju,“ se smeška Phylaktis.
Nagrajeno delo
Zaradi tega dela so izdelki Lazar (blagovna znamka, ki jo je razvilo družinsko podjetje) presegli meje. Prisotni na številnih mednarodnih sejmih, so bile njihove kreacije – zlasti antična dišava – nagrajene. Nekaj sporazumov o izvozu je bilo sklenjenih, ne da bi kadarkoli ogrozili obrtniško kakovost.
„To ni komercialna pustolovščina, temveč kulturna pustolovščina,“ trdi Giannoula. Njena želja? Da njen sin nadaljuje to delo, „in da en dan četrta generacija prevzame vajeti.“
Na tem delu Cipra zemlja nikoli ni prenehala govoriti. Potrebno je bilo le nekoga, da jo posluša.
Fotografija na naslovnici: Delo je razdeljeno med gojenje, pobiranje, predelavo in ustvarjanje izdelkov ©glazarou