Knjižnica, ki posoja vse – razen knjig!

V svetu, kjer prekomerna potrošnja neustavljivo prodira v vse pore posameznikovega vsakdana, vznikajo alternativni modeli. Eden takšnih prihaja iz Ljubljane, kjer že dobro desetletje deluje Knjižnica reči - prostor, ki oživlja skupnost in preizprašuje potrošniško kulturo.

Indeks IA: Knjigarna sredozemskih znanj
Knjigarna, ki izposoja vse – razen knjig
22-med – januar 2026
• V Ljubljani knjigarna predmetov že več kot deset let ponuja konkretno alternativo prekomerni potrošnji, ki temelji na deljenju in ponovni uporabi.
• Postala je referenca za zmanjševanje odpadkov, iniciativa danes navdihuje podobne projekte v Sloveniji, srednji Evropi in širše.
#slovenija #krožnoekonomski #ponovnauporaba #deljenje #odgovornapotrošnja #odpadki #državljanskaizjava #ekološka tranzicija

Samo po sebi ironično, nedaleč stran od enega največjih nakupovalnih središč v Ljubljani, v Savskem naselju, so v začetku letošnjega leta praznovali že deseto obletnico vzpostavitve prve tako imenovane Knjižnice reči v Sloveniji. Kot pove že ime samo, si lahko ljudje v njej sposodijo najrazličnejše predmete – od šotora, projektorja, družabnih iger, vrtnega orodja do šivalnega stroja ali kuhinjskega pripomočka. "Radi se pošalimo, da si v knjižnici lahko izposodite vse razen knjige,"pripoveduje Jošt Derlinek, predsednik samostojnega društva Knjižnica reči in vodja knjižnice.

Ideja je leta 2014 zrasla iz želje po oživitvi tamkajšnje skupnosti. V pravem trenutku sta moči združili nevladni organizaciji Prostorož in Slovenia Coworking, ki sta po vzoru berlinske knjižnice Leila koncept souporabe pripeljali v Ljubljano. »Zavedamo se, da spreminjanje navad ni šprint, ampak tek na dolge proge,« je realističen Jošt, ki je sprva začel kot knjižničar, po nekaj letih pa je prevzel njeno vodenje. »Od začetka do danes beležimo konstantno rast tako kroga uporabnikov kot izposoj predmetov,« nadaljuje.

Širjenje koncepta

„Poleg Ljubljane je koncept navdihnil podobne iniciative po vsej Sloveniji in regiji, predvsem pod okriljem mladinskih organizacij, lokalnih skupnosti ali javnih knjižnic,“ razlaga Jošt. Centri za ponovno uporabo, kjer običajno kupujemo rabljene predmete, so se prav tako izkazali za učinkovite platforme. „Vedno razmišljamo, kako se lahko koncept vključi v obstoječe skupnosti in njihove dejavnosti, saj je projekt tako lažje realiziran,“ dodaja. Nekdaj nenavadna in abstraktna ideja izposoje predmetov je zdaj zapisana kot primer dobre prakse v občinskih in nacionalnih strategijah ravnanja z odpadki. To je dokaz, da se lahko praktične rešitve enostavno razširijo in prilagodijo v novih okoljih.

Povprečno gospodinjstvo uporablja svoj električni vrtalnik le 15 minut na leto

V osnovi gre za zelo praktično alternativo klasični potrošnji, ki izčrpava naravne vire, proizvaja emisije toplogrednih plinov, prispeva h kopičenju odpadkov in posledično onesnažuje okolje. Eden izmed vzrokov prekomerne potrošnje je impulzivnost, ki jo spodbuja in hrani kapitalizem. V prvi vrsti gre za preizpraševanje obstoječe mentalitete v družbi. „Želimo, da prva misel ljudi ni 'Kje lahko to kupim najceneje?' ampak 'Kje lahko to izposodim?'“, razlaga Jošt.

Po podatkih Mednarodnega združenja za trdne odpadke (ISWA) na svetu vsako leto proizvede dve milijardi ton odpadkov. Najbolj očiten primer, pravi Jošt, je električni vrtalnik, ki ga povprečno gospodinjstvo uporablja 15 minut na leto. Samo med proizvodnim procesom električne naprave, ki tehta približno dva kilograma, nastane 50 kilogramov odpadkov in 10 kilogramov emisij ogljikovega dioksida—kar kaže na osupnjivo neskladje med okoljsko ceno predmeta in njegovo dejansko uporabo.

Čeprav je vse več ljudi okoljsko in socialno ozaveščenih, Jošt poudarja, da potrošniki reagirajo predvsem na konkretne prednosti zanje, kot so prihranek časa, denarja in prostora. „Zadnje čase opažamo, da je ljudem pomemben predvsem prostor – povemo jim, da v stanovanju ne bodo imeli odvečne krame, ampak bodo lahko prostor izkoristili za druge stvari. Radi se pošalimo, da smo nekakšna rumpelkamra.“

Način izposoje predmetov deluje po principu klasičnih knjižnic, ki temelji na članstvu. Letno članstvo si posameznik lahko zagotovi na tri načine: s plačilom letne članarine, donacijo predmetov z liste želja Knjižnice reči ali s prostovoljnim delom. Uporabnikom se prilagajajo glede na njihove želje in zmožnosti, tako lahko njihov član postane prav vsak. Predmete pa si je mogoče sposoditi tudi brez članstva, z enkratnim plačilom.

Večino predmetov si je mogoče izposoditi za en teden, vedno pa je mogoče rok uporabe tudi podaljšati. V spletnem katalogu lahko uporabniki preverijo razpoložljivost predmetov in jih rezervirajo vnaprej. Glavna ekipa—trije knjižničarji,serviser in vodja — ves čas bdi nad »knjižnimi« policami, da so predmeti v dobrem stanju, saj je od tega odvisno zaupanje uporabnikov. Izkupiček od članarin porabijo za popravilo ali nakup novih predmetov, pri tem pa sledijo načelom odgovorne in trajnostne potrošnje.

Poprav’c

Vsak drugi petek v Knjižnici reči v Savskem naselju organizirajo tudi skupnostno popravljalnico električne opreme, ki so jo poimenovali Poprav'c. "Ljudje se znajdejo in si zašijejo strgana oblačila, električnih aparatov pa se ne upa dotikati vsak," pripoveduje Jošt in doda, da so ravno električni aparati eden najhitreje rastočih segmentov odpadkov. Začetniška trema se je kmalu razblinila, saj so ljudje idejo hitro posvojili, en serviser pa je kmalu postal premalo.

Poprav’c deluje po modelu „repair caféja“: uporabniki pod vodstvom izkušenega mentorja aktivno sodelujejo pri popravilu predmetov. „Cilj ni le popraviti, temveč uporabnikom pokazati, kako predmete vzdrževati, da se ne pokvarijo tako hitro,“ še doda Jošt.

Model, ki potuje

Danes se po svetu odpira vse več knjižnic reči. Registriranih je približno 2.000 knjižnic, vsaka prilagojena lokalnemu kontekstu, od javnih knjižnic do centrov za ponovno uporabo. Svoje znanje in izkušnje sodelavci Knjižnice reči delijo s somišljenki, nedavno so denimo pomagali ukrajinskim kolegom, ki so knjižnico reči odprli v kraju Khmelnytskyi, še ena, prva na Hrvaškem, se bo odprla v Puli, nato pa bo morda prišla na vrsto Bosna in Hercegovina. „Ideja je enaka, vendar se mora izvajanje vedno prilagoditi lokalnemu okolju,“ še zaključi Jošt.