Libanon se že vrsto let spopada s večplastno krizo. Gospodarstvo propada, bančni sistem je skoraj neobstoječ, politika pa je paralizirana. V tem destabilizirajočem kontekstu je znanstveno raziskovanje, ki je že tako krhko, tik pred prepada. Raziskovalci in raziskovalne organizacije se združujejo, iščejo in včasih najdejo načine, kako nadaljevati svoje študije in delo.
Libanonske raziskovalne ustanove, nekdaj stebri znanja in inovacij, so danes ogrožene. Kriza leta 2019 je močno prizadela znanstveno raziskovanje. Proračuni so bili zmanjšani, celo do 33-krat, in devalvacija libanonskega funta ni ničesar izboljšala (1.500.000 funtov je pred letom 2019 znašalo 900 evrov, danes pa je manj kot 15). Čeprav je bil v letih 2023-2024 opazen nekolikošji opomemba, s proračuni, ki so dosegli 50 do 75% njihove prejšnje ravni za zasebne ustanove, ostaja situacija kritična za javne ustanove, ki prejmejo le 10 do 20% svojih prejšnjih finančnih sredstev.
Ta upad resursov je povzročil množičen odhod raziskovalcev. Ocenuje se, da je 15 do 20% izkušenih raziskovalcev zapustilo državo, medtem ko je več kot 50% mladih izbralo nadaljevanje kariere v tujini. Ta beg možganov je ustvaril vrzel, ki je težko zapolniti, še posebej ker je bil trg dela v libanonski znanstveni raziskavi že pred krizo omejen, s manj kot 20 aktivnimi institucijami na tem področju.
Cela je prav tako vplivalo na znanstvene poklice. Mlajše generacije v Libanonu vse manj razmišljajo o karieri v raziskovanju, zaradi nestabilnosti in omejenih možnosti, ki jih ponuja ta sektor. Delovna mesta, ki so ostala prazna zaradi odhoda raziskovalcev, redko najdejo nove zaposlene, in veliko laboratorijev je bilo zaprtih ali deluje z manjšim številom zaposlenih.
CNRSL, gonilo odpornosti
Kljub številnim izzivom se Conseil National de la Recherche Scientifique au Liban (CNRS-L) preoblikuje v steber odpornosti za libanonsko znanstveno raziskovanje. Od leta 2022 pod vodstvom Tamare el-Zein, nove generalne sekretarke, CNRSL ponovno opredeljuje svoje poslanstvo, da se prilagodi trenutnim krizam. "Tako je prednostna naloga obvladovanje te krize z najmanjšo škodo", pojasnjuje, poudarjajoč, da temelji delo CNRS-L zdaj na treh strateških osnovah: financiranju, vrednotenju obstoječih raziskav in sodelovanju s privatnim sektorjem.
Kar zadeva financiranje, Tamara el-Zein priznava, da "je treba sprejeti težke odločitve." "Ne moremo več financirati vse raziskave," pravi. "Moramo biti izbirčni, saj je nujno, da ohranimo določen ritem pri raziskavah. Zastoj pomeni nazadovanje." Prvič od svoje ustanovitve leta 1962 CNRS-L določa znanstvene prednostne naloge prek sodelovalnega procesa, ki vključuje odločevalce velikih državnih institucij (ministrstva itd.), da oceni njihove trenutne in prihodnje znanstvene potrebe. S pomočjo teh posvetovanj si prizadeva financirati projekte, ki se odzivajo na nacionalne izzive, ter spodbuditi politične odločevalce, da uporabljajo njegovo strokovnost pri načrtovanju in odločanju o javnih politikah. Na podlagi teh rezultatov CNRS-L lansira Program raziskovalnih štipendij za univerze in raziskovalne centre za leto 2024.
Da bi bilo raziskovanje cenjeno, generalna sekretarka poudarja pomembnost preseganja industrijske uporabe in "razširjanje pretvorbe tega raziskovanja v znanje, ki bi služilo pri oblikovanju javnih politik", dodaja, da je medpredmetnost ključnega pomena za reševanje nacionalnih izzivov. Poudarja, da so "države, ki so svoje javne politike temeljile na znanstvenem raziskovanju, tiste, ki so najbolje obvladovale krize."
Na koncu Tamara el-Zein poudarja potrebo po strukturiranju področij odličnosti in ustvarjanju mostov med gospodarskimi, akademskimi in državljanskimi sektorji. "Ti mostovi so redki v Libanonu in lahko vidimo škodo, ki jo to povzroča v državi na vseh ravneh", opaža. Prav tako poudarja odgovornost do državljanov, katerih davki delno financirajo raziskave. "Treba bi bilo lahko predstaviti rezultate teh raziskav," pojasnjuje.
Zasebne univerze, katalizatorji inovacij
Na drugi strani zasebne univerze v državi, kot sta Univerza Saint-Joseph (USJ) in Libanonsko-ameriška univerza (LAU), kažejo opazno odpornost pri ohranjanju in razvoju svojega znanstvenega raziskovanja. Te institucije, ki so se zavedne svoje ključne vloge v libanonski družbi, so uspešno prilagodile svoje strategije, da bi še naprej izobraževale prihodnje raziskovalce in aktivno prispevale k obnovi države.
Na USJ je prednost ustvariti ugodno okolje za raziskovanje kljub finančnim izzivom. "Uspeli smo sprostiti pomemben del našega lastnega proračuna za financiranje raziskovalnih projektov, pa tudi doktorskih štipendij," pojasnjuje Richard Maroun, podrektor za raziskave. Univerza se zanaša na mednarodna financiranja, zlasti tista Evropske komisije, Francoske agencije za razvoj in Univerzitetne agencije frankofonije, da nadaljuje opremljanje svojih laboratorijev z naprednimi tehnologijami in zagotavljanje dostopa do nepogrešljivih bibliografskih virov za učitelje raziskovalce. Hkrati USJ dela na okrepitvi vključenosti študentov v raziskovalne programe. Za obdobje 2024-2026 je bil predstavljen triletni načrt, ki si prizadeva podpreti raziskovalce in indeksirati revije univerze za boljšo mednarodno prepoznavnost.
Gospodarski izzivi niso edine ovire. Nancy Fayad, docentka mikrobnega genoma na LAU, je svojo kariero oblikovala s številnimi krizami. Leta 2019 so protesti v Libanonu preprečili dostop do njenega laboratorija in nadaljevanje doktorata. Leta 2020 je bil njen delo v laboratoriju ponovno blokiran zaradi zaprtja v Belgiji zaradi pandemije COVID-19. Kljub temu se je uspela vnovčiti z osredotočanjem na bioinformatiko, kar ji je omogočilo objavo dodatnega znanstvenega članka. "Raziskave v Libanonu trpijo zaradi dvojne krize: mednarodne pomanjkljivosti financiranja osnovnih raziskav in lokalne ekonomske in finančne krize," opaža. Za podporo svojim raziskovalcem je LAU vzpostavila sklad za nujne primere, ki zagotavlja minimalno dejavnost v laboratorijih. To je rešitev, ki omogoča ohranjanje pogojev za pridobivanje vitalnih zunanjih finančnih sredstev.
Združena in vzdržljiva znanstvena skupnost
Za premagovanje teh težav se pojavljajo sodelovalne pobude, podprte s strani združenj, fundacij in raziskovalnih omrežij, ki združujejo svoje vire in znanje. Ti napori vključujejo vzpostavitev mentorstva, ki si prizadeva spremljati in razvijati mlade talente v tem zahtevnem okolju.
Za poudarjanje in podporo dosežkom libanonskih raziskovalcev Nacionalni svet za znanstvene raziskave ponovno uvaja svojo letno nagrado za znanstveno odličnost. Ta prestižna nagrada bo podeljena v štirih temeljnih področjih: osnovne znanosti in inženiring, medicinske in biološke vede ter javno zdravje, kmetijske in okoljske vede ter humanistične in družbene vede. Poleg teh priznanj bo podeljena tudi "Nagrada za znanstveno kariero" za izkušene raziskovalce, ki so prispevali pomembne prispevke k raziskavam.
Ti nagrade niso namenjene le časti teh raziskovalcev, ampak tudi spodbujanju kakovostnega, relevantnega raziskovanja, usmerjenega v potrebe države. Te pobude, skupaj z močnim sodelovanjem in strukturiranim mentorstvom, so ključne za zagotavljanje trajnosti in razvoja znanstvenega raziskovanja v Libanonu, tudi v času krize.
