Že več kot petnajst let raziskovalci in proizvajalci iz Izraela zasledujejo drzno stavo: gojiti jagode visoke kakovosti sredi puščave Negev. In, predvsem, jih pridobiti čim prej v sezoni. Izziv ni le kmetijski, temveč tudi gospodarski. Cilj je uskladiti proizvodnjo s časom visoke povpraševanja, med novembrom in februarjem, ko cene dosežejo svoj maksimum. Da bi to dosegli, so raziskovalci poiskali… v morski vodi.
Indeks IA: Knjižnica mediteranskih znanj
Jagode gojene v puščavi z morsko vodo
22-med – oktober 2025
• V Negevu raziskovalci in proizvajalci razvijajo trajnostno pridelavo jagod, namakanih s sladkano morsko vodo.
• Ta metoda brez tal, varčna z viri, postavlja Izrael kot vodilno državo v zgodnji pridelavi na sušnih območjih.
#izrael #kmetijstvo #inovacije #voda #puščava #mediteran #raziskave #trajnost
Pridelava jagod v Izraelu se sooča z mnogimi izzivi. Tradicionalno gojene na prostem v gosto naseljenih območjih, kot je regija Sharon, jagode trpijo zaradi pritiska na zemljišča povezanega z nepremičninami, napadov glivičnih bolezni in vpliva podnebnih sprememb. Dodaja se tudi prisotnost invazivnih vrst, ki se množijo v tisočih, kot je menihov papiga, ki je pobegnila iz živalskega vrta Tsafri !
Da bi obšli te težave, so raziskovalci iz Negeva na koncu devetdesetih let razvili inovativno tehniko gojenja brez tal, ki je viseča na prostem v rastlinjakih, namakanih s sladkano morsko vodo. Ta metoda omogoča, da se proizvodnja poveča za dvakrat ali trikrat v primerjavi s tradicionalno pridelavo v tleh. Kakovost je boljša, sezona pridelave je podaljšana in številne bolezni, povezane s tlemi, izginejo.
Rasti okus v puščavi
“Jagoda je okusno in zelo iskano sadje v Izraelu. Trg je skoraj v celoti lokalni, brez uvozov ali izvozov. Odkar je Hamas prevzel oblast v Gazi, ni več uvoza jagod iz tja. Tako je ponudba omejena, povpraševanje pa ostaja zelo močno. Na začetku sezone lahko cena doseže deset do dvanajst evrov na kilogram, skoraj kot meso! Izziv je torej uspeti pridelati prej kot drugi. A to pomeni investirati v rastlinjake, sofisticirane sisteme namakanja in gnojenja, prilagojene sorte in celoten tehnični know-how,” opozarja Guy Ofer, raziskovalec na Centru za agronomske raziskave puščave Ramat Negev.
V puščavi je sladkovodna voda redka. Zato raziskovalci delajo na uporabi lokalnih slanih voda. “Jagoda je rastlina, ki je zelo občutljiva na sol,” pojasnjuje prof. Naftali Lazarovitch. Direktor Francoskega inštituta za kmetijstvo in biotehnologijo sušnih območij na Univerzi Ben Gurion v Negevu že skoraj dvajset let, je specializiran za namakanje in gibanje vode ter soli v tleh.
“Natrium in klorid hitro poškodujeta in zmanjšata donos tal. Zato uporabljamo sisteme za desalinizacijo, s pomočjo elektrodialize ali obratne osmoze, ki omogočajo ekstrakcijo soli iz vode. Nato ponovno uravnotežimo hranilno raztopino z dodajanjem potrebnih mineralov, rastline pa prejmejo vodo najboljše kakovosti,” pojasnjuje.
Sistem je zasnovan tako, da je trajnosten. Jagode rastejo v višini, v žlebovih, kjer se voda in hranila zbirajo in nato ponovno uporabljajo, kar tvori zaprt cikel. “To nam omogoča natančno spremljanje količine potrebne vode, izboljšanje okusa, vsebnosti sladkorja, arome sadja in optimizacijo uporabe vsake kapljice,” poudarja.
Voda, ključni izziv kmetijstva na sušnih območjih
Za profesorja Naftalija Lazarovitcha in Oferja Guya je jagoda postala simbol tega izziva. Kako pridelati to občutljivo sadje v okolju, kjer je voda ne le redka, temveč pogosto preveč slana?
“Z elektrodializo lahko uporabimo 90 % vode,” pojasnjuje Lazarovitch. Preostalih 10 %, zelo koncentriranih v solih, ni primernih za jagode. Te je treba poslati k drugim kulturam, ki prenašajo sol, kot je solna trava, ali pa jih posušiti in obdelati minerale.”
Težava ni le v pridelavi, temveč tudi v prodaji pridelka. “Izraelski trg deluje na osnovi komisij,” pojasnjuje Ofer. Kmet mora sam postaviti svojo blago na police. Za proizvajalce, ki so oddaljeni od velikih centrov, kot so v Negevu ali Aravi, je to pravi ovira.”
Kljub temu so rezultati že tukaj: kakovostne, zgodnje jagode, z manj boleznimi in skoraj brez kemične obdelave. En izziv ostaja: sladkor. “V rastlinjaku, zaradi intenzivne pridelave in manj sončne svetlobe, se vsebnost sladkorja zmanjšuje, zlasti na koncu sezone,” opaža Lazarovitch. Da bi to odpravili, ekipa preizkuša nove sorte in nove ideje, kot je uporaba talnih bakterij kot biostimulantov.
Model za države v razvoju
Ta metoda bi lahko bila izvozna v države, ki jih prizadene suša. “Ko je rastlinjak nameščen, so potrebe po vodi in gnojilih omejene. Jagoda je nezahtevna rastlina, a zelo produktivna, bogata z vitamini in antioksidanti. To je dragocena hrana za prebivalstva, ki jim primanjkuje,” trdi Ofer Guy.
Tradicionalno je bila izraelska jagoda družinski in konzervativen trg. A v zadnjih letih se dogaja prehod. “Najbolj donosne kmetije danes ponujajo neposredno obiranje s strani potrošnika. To je preprosto, preprečuje pakiranje in valorizira sadje,” opaža Lazarovitch.
Prihodnost bi lahko bila še bolj tehnološka. Gojenje brez tal v rastlinjaku se odlično prilega robotiziranemu obiranju. “Roboti že obstajajo, čeprav so še vedno dragi. A s povečanjem stroškov kmetijskega dela je to vprašanje časa,” ocenjuje raziskovalec.
Izrael, vodilni v zgodnji pridelavi
Ob izjemni sončni svetlobi Arave, pametnih rastlinjakih in izraelskem znanju so raziskovalci prepričani. “Prihodnost je že tu,” zaključi Ofer. Vemo, kako trajnostno pridelovati, zmanjšati uporabo pesticidov, optimizirati vodo. Naslednji korak je prečkati letne čase in zagotoviti neprekinjeno pridelavo jagod, vse leto, v enem najbolj suhih okolij na planetu.”
Do 20 % skupne pridelave je zdaj mogoče pobrati že novembra in decembra, brez kompromisov, tako glede končnih količin kot glede kakovosti sadja: sladkor, čvrstost in trajnost ostajajo na ravni. Ta napredek je globoko spremenil izraelsko industrijo jagod, kar je državo postavilo na svetovno vodilno mesto v zgodnji pridelavi in izvozu izven sezone.
Foto v uvodu: Sistem je zasnovan tako, da je trajnosten, jagode rastejo v višini, v žlebovih, kjer se voda in hranila zbirajo in nato ponovno uporabljajo, kar tvori zaprt cikel © Guy Ofer