V Alžiriji se ljudje s posebnimi potrebami vsakodnevno soočajo s težavami glede dostopnosti v javnem prostoru. Država je v zadnjih dvajsetih letih sprejela vrsto zakonov, ki določajo stroge standarde glede prilagojenih ureditev. Ob zamudi pri izvajanju teh zakonov se združenje El Amel aktivno bori, da bi dostopnost postala "element dostojanstva".
V majhni hišici na trgu, z izjemnim razgledom na Sredozemsko morje, je združenje El Amel (upanje v arabščini) iz Bab el Oueda našlo svoj dom novembra 1989. Spada med prva združenja, ustanovljena po koncu dobe ene same stranke. "Sm o tretja ekipa, ki vodi organizacijo," ponosno pove predsednica Hazia Rezig. Skupaj z podpredsednikom Abdelghanijem Kayouchem tvorita jedro združenja. Skupaj si prizadevata za podporo tisočim članom, ki živijo s senzoričnimi, motoričnimi, duševnimi, psihičnimi ali kognitivnimi ovirami. Področje delovanja El Amel je zelo obsežno in ni omejeno le na Alžir. V zadnjih nekaj letih se združenje osredotoča na problematiko dostopnosti javnih prostorov v prestolnici.
"Sproži spremembo"

Hazia in Abdelghani priznavata, da obstajajo besedila o posebnih prilagoditvah. Gre za zakon iz leta 2002 o "Zaščiti in promociji invalidov" ter uredba, ki določa načine "dostopnosti invalidov do fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturnega okolja". »Ta besedila so zelo pravilna, vendar jih dejansko ne izvajajo. Kljub temu vlada redno poudarja obveznost skladnosti z dostopnostnimi standardi. Zadnje stališče o tem sega v prejšnje leto, ko je minister za notranje zadeve dal navodila celotni upravi za izvajanje tega zakona«, poudarja Hazia Rezig. Po njenem mnenju je odgovornost uprave in podjetnikov v celoti vključena, vendar to ne sme ustaviti združenjskega gibanja. »Kot združenje smo prevzeli tudi svoje odgovornosti. Nujno je, da se bolj aktivno vključimo, da spodbudimo ozaveščenost. Treba je razumeti, da dostopnost krepi dostojanstvo ljudi s posebnimi potrebami. To je tisto, kar te posameznike naredi polnopravne državljane«, pojasnjuje predsednica El Amel.
Določenost je končno privedla do rezultatov, saj je bil v glavnih arterijah Bab el Oued izveden program namestitve plošč in poševnih načrtov pločnikov. Ta projekt je še vedno v izvajanju. Zanimivo je, da se ta program lahko razširi na vse mestne občine glavnega mesta. "Zahvaljujoč prejšnjemu namestniku valija smo uspeli s tem projektom. Kasneje je bil imenovan v wilaya Tissemsilt (220 km jugovzhodno od Alžirja), kjer je takoj po nastopu funkcije začel obsežen program urbane dostopnosti. Treba je priznati, da opažamo ozaveščenost tudi v drugih regijah države, kot sta Laghouat in Médéa," je poudaril Abdelghani Kayouche.
Parcours du combattant
Za osebe s posebnimi potrebami, zlasti tiste v invalidskem vozičku, je premikanje po Alžiru resnično podobno vojaškemu treningu. Pločniki so pogosto premajhni, običajno so zasedeni z blagom trgovcev ali blokirani z avtomobili. Edina rešitev za premikanje je vožnja po asfaltu, kar je še posebej nevarno.
Za ozaveščanje ljudi o teh težavah organizacija redno prireja "trenutek invalidnosti na invalidskem vozičku" v sodelovanju s policijo v Alžiru. "To je dejavnost namenjena zdravim ljudem, da razumejo, s čim se invalidi vsakodnevno spopadajo. Tisti, ki sprejmejo izziv, morajo prehoditi razdaljo 500 metrov v središču mesta. Redki, ki končajo pot, na koncu poškodujejo roke. Moram reči, da ta dejavnost pri nekaterih povzroči pravi preobrat," dodaja Abdelghani.

Pravica do študija in dostojanstva
V tem začetku šolskega leta je združenje El Amel začelo zelo poseben projekt prenove v treh ustanovah v Bab el Ouedu, in sicer v osnovni šoli, srednji šoli in gimnaziji. Financiran s strani podjetnika - ki je želel ostati anonimen - je bil ta akcija zagnana s strani združenja Dzayer Bénévole. »Cilj je zagotoviti sanitarije, prilagojene za učence s posebnimi potrebami. Ti WC-ji bodo imeli široke vrata za dostop s invalidskim vozičkom in vso potrebno opremo. To je vidik, ki se lahko zdi banalen, vendar je za učenca s posebnimi potrebami obisk stranišč pogosto zapleten akt. V šolah so sicer pomočniki, vendar se ukvarjajo s pedagoškim vidikom, pomagajo učencem pri šolanju. Običajno je eden od staršev prisoten v ustanovi, ko gre za spremstvo otroka na stranišče. To je še en popoln primer, ki potrjuje, da dostopnost zagotavlja dostojanstvo«, pojasnjuje predsednica El Amela.
Za Hazio Rezig in Abdelghanija Kayoucheja so ljudje s posebnimi potrebami sposobni premagati številne izzive, če omejimo neenakosti, ki jih prizadenejo. Kot dokaz za to navajajo rezultate, dosežene s strani alžirskih športnikov na Paraolimpijskih igrah v Parizu. 24 športnikov je osvojilo šest zlatih in pet bronastih medalj, kar jih postavlja na čelo ekip afriške celine in na 25. mesto na svetovni lestvici med 186 državami na končni lestvici medalj. "Vsakodnevno dokazujemo, da smo sposobni narediti veliko. Res je, da okolje pogosto ni naklonjeno, vendar se ne smemo obnašati kot nemočne žrtve," poudarja Hazia.
