Izzivi za biotsko raznovrstnost #1
Po dveh tednih prisotnosti našega posebnega poslanca na COP29, 22-med povzema glavne točke razprav, ki so potekale okoli Sredozemlja. V mesecu decembru bomo tako razkrili glavne izzive in ključne rezultate 29ᵉ vrha OZN o podnebju prek treh tem: Biotska raznovrstnost, prehod v gradbeništvu, dekarbonizacija...
COP29 je osvetlila ključne izzive, povezane z biotsko raznovrstnostjo, v kontekstu pospeševanja podnebnih sprememb. Preko več pobud so deležniki poudarili medsebojno povezanost med biotsko raznovrstnostjo, ekosistemi in trajnostnim razvojem. Pomembnost neekonomskih izgub, kot so tiste, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve in kulturno dediščino, je bila rdeča nit razprav, v skladu z Globalnim okvirom za biotsko raznovrstnost Kunming-Montréal in zavezami Pariškega sporazuma.
Glavni rezultati in opazovanja
Neekonomske izgube se nanašajo na nefinančne vplive, kot so izginotje ekosistemskih storitev (filtracija vode, shranjevanje ogljika) in kulturnih vrednot (sveta mesta, tradicionalno znanje). Te izgube, ki jih še dodatno poslabša degradacija ekosistemov, vplivajo na prehransko varnost, duševno zdravje in socialno odpornost, zlasti pri ranljivih populacijah. Odločevalci na COP29 predlagajo rešitve, kot so vključitev tradicionalnega znanja, ciljno financiranje in rešitve, ki temeljijo na naravi, za obnovo ekosistemov in zaščito skupnosti. Poudarjajo nujnost omejevanja neenakosti ob ohranjanju teh vitalnih virov.
Gozdovi, ki so ključni za podnebje, absorbirajo 30 % emisij CO₂ in ščitijo pred katastrofami. Nudijo ključne ekosistemske storitve in prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam preko rešitev, kot je obnova gozdov. Vendar pa se te drage intervencije soočajo z izzivi upravljanja (nezakonita deforestacija) in socialne pravičnosti. COP29 poziva k večjemu finančnemu podpori preko mehanizmov, kot je REDD+ (www.redd.unfccc.int), ogljični krediti in javno-zasebna partnerstva.
Med napredki je bilo identificiranih 1.294 kazalnikov, povezanih z ekosistemi. Vendar pa 70 % teh kazalnikov nima povezav z operativnimi cilji, kar omejuje njihovo uporabnost. Standardizacija kazalnikov, njihovo usklajevanje z merljivimi cilji in krepitev zmogljivosti spremljanja so potrebni za izboljšanje njihove ustreznosti. Konferenca je prav tako izpostavila finančne inovacije, kot so finančne pomoči, ki temeljijo na rezultatih za deforestacijo, z lokalnimi pobudami, kot je sklad, ki ga predlaga Vanuatu za izgube in škodo.
Vendar pa so sinergije med biotsko raznovrstnostjo in podnebjem še vedno slabo izkoriščene. Vključitev rešitev, ki temeljijo na naravi, v Nacionalno določene prispevke (NDC) je ključna za dosego podnebnih ciljev ob zaščiti ekosistemov. COP29 prav tako poudarja pomen krepitve lokalnih zmogljivosti, usklajevanja kazalnikov in razvoja inovativnega financiranja za podporo državam v razvoju.
Sredozemski izzivi
Sredozemska regija, ki velja za vročo točko podnebnih sprememb, doživlja naraščajoče pritiske na svoje morsko in kopensko ekosisteme. Na novinarski konferenci na COP 29 v Azerbejdžanu sta MedECC in Unija za Sredozemlje opredelila glavne izzive, med katerimi je zajezitev izgube biotske raznovrstnosti zaradi morski vročinskih valov in invazije neindigenih tropskih vrst, kar še poslabšuje naraščanje temperatur in zakisanje oceanov. Ti fenomeni so povzročili dogodke masovne umrljivosti, ki vplivajo na ključne vrste, kot so koralni grebeni in mehkužci, kar moti morski ekosistem. Poleg tega visoke ravni onesnaženja s plastiko, ki predstavljajo do 82 % odpadkov v Sredozemlju, in nezadostna raba kopenskih virov resno ogrožajo lokalne ekosisteme. Ti vplivi poudarjajo nujnost sprejetja ambicioznih strategij in rešitev, ki temeljijo na naravi, za zaščito biotske raznovrstnosti in zagotavljanje odpornosti skupnosti pred naraščajočimi tveganji.
Z osredotočanjem na biotsko raznovrstnost v srčiki podnebnih rešitev imajo odločevalci edinstveno priložnost za gradnjo trajnostne odpornosti. Vendar pa so potrebne hitre in usklajene akcije, da se izognemo nepovratnim ekološkim prelomom.
Antropogene pritiske: človeški stresor, ki povzroča motnje, škodo ali izgubo enega ali več komponent ekosistema na začasen ali trajen način (vir Bonobos world)
Fotografija v uvodu: Konferenca strokovnjakov za biotsko raznovrstnost gozdov na COP29 ©Edward Sfeir