Inženirka agronomije, Kahina Baha pomaga kmetom v Languedoc-Roussillon prilagoditi svoje kmetijske prakse novim podnebnim omejitvam in najti dodatne vire dohodka. Na primer, spodbujajo jih k pridelavi pistacij in oljk, bolj odpornih vrst.
Energija in kmetijstvo # 2
V dobrih čevljih, s kapo na glavi, s blokcem in merilnimi orodji v roki, inženirka agronomije, Kahina Baha, prečka suho polje, kjer prevladuje trta. Ob njej je predstavnica združenja ekoloških pridelovalcev iz regije, Biocivam 11.
Na majhnem hektarju grmičevje sledi trtami: pistacije, posajene januarja 2023. Obe ženski ju opazujeta pod vsemi koti: njihov razvoj, premer debla, rast mesecev, ki so minili od njune zadnje obiska. Vestno beležita pridobljene številke in svoja opažanja. Ta parcela je eno od pilotnih zemljišč projekta, ki ga financira Agencija za vodo in Regija Okcitana. Cilj je preučiti več drevesnih vrst, med katerimi je tudi pistacija. Potrebno je pridobiti podatke za boljše spremljanje kmetov, ki se ukvarjajo z raznolikostjo pridelkov.
Druga zemljišča so zasedena drugje v regiji. Ta geografska širitev je zanimiva, ker se podnebni pogoji razlikujejo med različnimi točkami. To omogoča zbiranje bolj podrobnih in lokaliziranih informacij. Kahina Baha prinaša svojo tehnično strokovnost v to operacijo preko Confian’Sol, svoje majhne podjetje, ustanovljenega maja 2022 v Carcassonne.
Rastlina, dobro prilagojena na hibridni, toplotni in svetlobni stres
Inženirka agronomije ni na svojih prvih izkušnjah. Zelo občutljiva na kmetijsko problematiko, deluje pri kmetih, ki si želijo prilagoditi svoje pridelke neizogibnim podnebnim spremembam. To pomeni, da je treba pustiti za seboj tradicionalne prakse in monokulturo. Obrniti se je treba k drugim načinom proizvodnje, ki so bolj varčni z naravnimi viri in spoštujejo okolje ter, na dolgi rok, predstavljajo dodatne vire dohodka.
„To je ogromna naložba in sprememba za poklic, ki je pogosto malo cenjen“, poudarja Kahina Baha, ki je že zgodaj prišla v ta svet preko svojih kmetov prednikov. „Ni normalno, da v letu 2024 mnogi naši kmetje ne morejo preživeti. Tudi zato sem želela prispevati na svoj način k preobratu, ki se nalaga“.
Pistacija se dobro prilagaja podnebju ob Sredozemlju, suhem in aridnem. Potrebuje visoke temperature in ure mraza. To pomeni, da mora biti temperatura pod 10 stopinjami, kar je ključno za zagotavljanje ustrezne rasti. Drevo prenaša določeno število bolezni in se precej dobro upira vodnemu, toplotnemu in svetlobnemu stresu, ki ga prinašajo podnebne spremembe. „Potrebno ga je namakati prvih treh let, vendar kasneje ni požrešno po vodi“, pojasnjuje diplomantka Nacionalne visoke šole agronomije v Toulouseu (ENSAT)
Drevesa, ki potrebujejo malo vode
Pistacija zelo zanima vinogradnike v okolici. Plodovi italijanskih in grških sort (Egine, Napolitaine, Pontikis, Sirora, Larnaka) – in iranske sorte, posajene na parceli Rieux-Minervois (Avdat) – so namenjeni slaščičarstvu. Pistacije, katerih plodovi so namenjeni prigrizkom, so večjih dimenzij in zahtevajo več vode. V Provansi se pridelava drevesa, ki izvira iz Bližnjega vzhoda, že dobro obnavlja. Languedoc-Roussillon sledi isti poti, podprt s strani sindikata France Pistache, katerega članica upravnega odbora je tudi Kahina Baha.
Pridelava oljk je prav tako alternativa za spopadanje s podnebnimi in ekonomskimi spremembami. „To je drevo, ki ga pogosto najdemo v provansalski regiji in v vzhodnem delu Okcitane. Zelo dobro se prilagaja vremenskim razmeram ob Sredozemlju“, pojasnjuje. Oljka pomaga omejiti učinke podnebnih sprememb zaradi svojega učinka zajemanja ogljika. Njene potrebe po vodi so zelo skromne. Oljčni nasad enega hektarja potrebuje 800 m3 vode na leto, medtem ko za isto površino žit potrebujemo 3.500 m3. Pobran plod se lahko uporablja za neposredno porabo (konzerviranje, trgovine s svežim sadjem...), za proizvodnjo olj. Lahko pa se uporablja tudi kot biogorivo preko jedra, kot se že preizkuša v Španiji.
MLada ženska je prav tako vključena v projekt kmetije s 150 hektarji, od katerih je 50 gozdov in 100 oljčnih nasadov štirih različnih sort v srcu Pays Cathare.
Poleg svoje strokovnosti, Confian’Sol, struktura Kahine Baha, si prizadeva ozaveščati mlade iz srednjih šol in gimnazij ter nevladne organizacije o kmetijski problematiki. „Želim biti tudi most, ki spodbuja povezovanje med migranti in kmetijstvom v duhu medsebojnega prispevka in integracije. Toliko je dela za oboje“.
Foto v uvodu: Mladi sadike pistacij so posajene v Rieux-Minervois © P.Guipponi