Organsko kmetijstvo se v Alžiriji težko razvija kljub pomembnemu potencialu te države glede razpoložljivosti obdelovalnih zemljišč in vode. V zadnjih nekaj letih so bile uvedene pobude za ekološko pridelavo, predvsem v okviru programov, ki jih razvija združenjsko gibanje. V okviru združenja Torba sta se Faïrouz in Amira, komajda izšli iz univerze, naučili dela z zemljo. Po 5 letih napornega dela jima je uspelo pridelati "100% ekološko" sadje in zelenjavo.
Na območju hribov Sahel, glavne kmetijske regije ob zahodni obali Alžirije, vsakodnevno delo na zemlji opravljata Mahtout Fairouz in Messous Amira. Obe mladi ženski s ponosom predstavljata svoj status fellahates (kmetovalki). Njuna pustolovščina se je začela skoraj naključno leta 2018, med njunim zadnjim letom na univerzi. Amira in Faïrouz sta sodelovali pri pridobitvi magisterija iz biotske raznovrstnosti. Med predstavitvijo naloge o trajnostnem kmetijstvu, ki so jo pripravili drugi študentje, sta slišali za združenje Torba. »Amira si je zapomnila to ime. Po diplomi smo se odpravile k njim. Z včlanitvijo v združenje smo se naučile permakulture. Vse je bilo novo zanju," je pojasnila Faïrouz, medtem ko je preverjala velikost strokov na svojem majhnem nasadu fižola. Hitro sta se odločili najeti 27m² v skupnem vrtu Torbe. Nekaj kvadratnih metrov, ki bodo postali njun "poskusni poligon". Kjer uporabljata vsa znanja, pridobljena na usposabljanjih, ki jih organizira združenje.
Sponzorstvo Achourja
Faïrouz priznava, da je bila njena prijateljica tista, ki je dobila idejo za prehod v pridelavo bio sadja in zelenjave. "Ocenila je, da smo pripravljene voditi kmetijo. Toda imeli smo resen problem, potrebovali smo zemljišče," ugotavlja Faïrouz. Obe bodoči kmetovalki se odločita, da bosta stopili v stik z Achourjem, ki ju je izobraževal v sadjarstvu. Bivši inženir v naftni industriji, ki se je preusmeril v kmetijstvo, ju brezplačno sprejme na svojo kmetijo na Sahelu, ob bregovih reke Mazafran. Imata na voljo zemljo, vodo in nasvete zahvaljujoč Achourjevemu mentorstvu. To je priložnost za mlade ženske, ki jim bo omogočila, da začnejo svoj projekt v ugodnih pogojih. Vsaka od njiju vloži 30.000 dinarjev (približno 200 evrov) v začetni proračun. Denar so porabile za nakup vrtnarske opreme in semen. "Vse smo delale same. Priprava tal je bila zelo naporna, saj nismo mogli uporabljati herbicidov. Plevel smo morali odstranjevati s kavlji, da smo izluščili vsa korenine," poudarjata. Kljub temu se že nekaj tednov po začetku soočita s planetarnim problemom: Covid-19. Obvezno zaprtje jima preprečuje delo na njuni majhni kmetiji. Kljub temu ne obupata.
Okrožno sodišče
Po treh letih trdega dela jima uspe najeti stalnega delavca in kupiti dva rastlinjaka. Njuna izkušnja jima predvsem omogoča razvoj prave podjetniške strategije. Predvsem izbirata sorte, ki jih ni mogoče najti na trgu, kot so črne češnje paradižniki ali rdeča blitva. Pridelek prodajata neposredno potrošnikom. Sprva na prodajnem mestu združenja Torba. Leta 2022, z namenom, da dosežeta širšo stranko, Faïrouz in Amira na družabnih omrežjih začneta z BiosphèreDZ. Račun kmalu postane izložba njunega projekta. "Načelo je preprosto: vsak ponedeljek objavimo podroben seznam in fotografije izdelkov na računih Facebook in Instagram. Naročila se izvajajo izključno prek WhatsApp-a. Četrtek je dan za spravilo, petek pa dostavimo neposredno strankam, ki so rezervirale svoje košare. Povprečna cena za košarico s sadjem, zelenjavo in zelišči je 2000 dinarjev (manj kot 15 evrov). Dostava do Alžirije stane 500 dinarjev," pojasnjuje Faïrouz.
Valorizacija neprodanih izdelkov
Njihov poslovni model vključuje tudi ukrepe preoblikovanja za povečanje vrednosti neprodanih količin: paradižniki se spremenijo v omako, bazilika v pesto, sadje v marmelado, čiliji in paprike pa se zmeljejo v papriko. Ustanoviteljici BiosphéreDZ ostajata realistični. Vedo, da je model pridelave, ki ga izvajata, dobičkonosen samo v primeru velike površine. "Tisoč kvadratnih metrov, ki jih trenutno obdelujemo, komaj zadoščajo za plačilo stalnega zaposlenega in za izplačilo male plače. Vse, kar zaslužimo, reinvestiramo. Naš cilj je zagnati veliko kmetijo, specializirano za ekološke kmetijske proizvode".
Označevanje
Prihodnost projekta BiosphéreDZ si predstavljajo v velikem obsegu. Na površini približno desetih hektarjev v bližini prestolnice si želijo gojiti zelenjavo, sadno drevje in živino v popolnem spoštovanju standardov ekološkega kmetijstva. Za to bodo morale pridobiti kmetijsko koncesijo pri javni ustanovi. To je cilj, ki je dosegljiv, vendar zahteva določen čas čakanja.
Vprašanje certificiranja je vendarle bolj kompleksno, saj Alžirija trenutno še ni razvila regulativnega okvira za ekološko kmetijstvo. Po mnenju profesorja Alija Daoudija, agroekonomista in raziskovalca na Nacionalni visoki šoli za agronomijo v Alžiru, so pobude, kot je tista BiosphéreDZ, "pohvalne, vendar preživijo le zaradi ugleda, ki so ga pridobile v omejenem omrežju". Ekološko kmetijstvo je edino med alternativnimi modeli kmetovanja, ki je zelo natančno določen. Da bi bili prepričani, da se ukvarjate z ekološkim kmetijstvom, je treba upoštevati zelo natančne zahteve in biti certificiran s strani organizacije. Potencial je ogromen, zlasti v regijah, kjer ni mogoče izvajati intenzivnega kmetijstva. To so predvsem gorske regije, oaze na jugu in stepski pašniki," je dejal profesor. Poleg pomanjkanja zakonodaje lokalnim certifikacijskim organom primanjkuje. Ta sektor je postal monopol nekaterih tunizijskih laboratorijev, ki izdajajo certifikate in zagotavljajo spremljanje in nadzor kmetijstva. Treba je omeniti, da je Tunizija vodilna v Magrebu na področju ekološke kmetijske proizvodnje, saj ima več kot 300.000 hektarjev certificiranih površin, medtem ko jih ima Alžirija manj kot 1000 hektarjev.
Faïrouz in Amira bosta morali torej potrpeti. Njuna projekt certificiranega ekološkega kmetovanja je popolnoma izvedljiv, saj je trenutno v teku priprava regulativnih besedil na Ministrstvu za kmetijstvo. Medtem bosta lahko izkoristili izkušnje in podporo Achoura Mohameda.