Ob priložnosti uvedbe pomembnega projekta v Peloponezu - avtoceste Patras - Pyrgos, minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, ob pomembnosti te avtoceste, govori o trajnosti in izzivih podnebnih sprememb v sektorju infrastrukture in prometa ter o rešitvah, ki jih spodbujajo za zmanjšanje prometne gneče v velikih mestnih središčih.
22-med se povezuje z grškim medijem ESGstories in ob četrtkih objavlja izbor člankov za znanstveni pogled na mediteranske izzive.
Intervju je izvedla Phèdre Mavroyorgi
Poleg tega govori o največjih izzivih, s katerimi se je soočil v svoji funkciji zaradi podnebnih sprememb, in o tem, kako namerava zaščititi grške infrastrukture pred novimi podatki, ter o pomenu trajnosti v splošni strategiji ministrstva.
Na koncu analizira rešitve, ki jih ministrstvo spodbuja za zmanjšanje števila avtomobilov in razbremenitev prometa v velikih mestnih središčih ter s tem omejitev onesnaževanja zraka.
Ali je vse pripravljeno za odprtje avtoceste Patras – Pyrgos? Kaj se spreminja z novo cesto?
Odpravljamo v promet prvih 65 od skupno 75 kilometrov avtoceste Patras – Pyrgos, ki povezuje Kaminia v Ahaiji s Pyrgosom, preko nove moderne in varne ceste. Spominjam, da bo uvedba odseka Mintilogli – Alissos, dolgega 10 km, potekala do konca leta.
Z otvoritvijo tega ikoničnega projekta postane Olympia Odos tretja največja avtocesta v državi, s skupno dolžino 277 km, ki povezuje regije zahodne Attike, Peloponeza in zahodne Grčije ter še dve drugi regiji, Epir in Jonske otoke.
Tako bo nekdo, ki odhaja iz Patras, v Pyrgos prispel v samo 45 minutah, medtem ko bo tisti, ki odhaja iz Aten in želi priti do Pyrgosa, potreboval le 2 uri in 45 minut.
Razumete torej, da uvedba odseka Patras – Pyrgos redefinira podatke o cestnem prevozu v zahodni Grčiji, kot smo jih poznali do sedaj.
Koristi, ki jih prinaša ta moderna avtocesta, so številne in večdimenzionalne: varnost v prometu in medregionalni razvoj, socialna kohezija in krepitev zaposlovanja ter spodbujanje turizma v zahodnem Peloponezu.
Nedavno ste napovedali ukrepe za varnost v prometu na BOAK. Kakšen je cilj te pobude in zakaj ste izbrali to obdobje?
Nedavno se je začela izvedba ukrepov za varnost v prometu na BOAK, natančneje na dveh odsekih: od Kolymbarija do Hanie in od Linoperamata do odlagališča v Heraklionu. Ti ukrepi so podobni ukrepom za varnost v prometu, ki smo jih uspešno uporabili na avtocesti Patras – Pyrgos, kar je privedlo do zmanjšanja smrtnih nesreč in hudih poškodb. Krepitev varnosti v prometu na Kreti je absolutna prioriteta vlade.
Ta intervencija ima za cilj zmanjšati število smrtnih žrtev in hudih poškodb, ohraniti funkcionalnost ceste, zagotoviti zadovoljivo promet med gradnjo avtoceste, ko bodo na odsekih nameščene gradbene oznake, ter zagotoviti varen prehod pri izmenjevalnikih in vhodih-izhodih.
Kakšne druge velike projekte načrtujete za prihodnje obdobje?
Trenutno izvajamo širok in kompleksen nabor projektov v vseh regijah grškega ozemlja. To so ikonični projekti, kot so moderne avtoceste, podaljšanja metroja v Atenah in Solunu ter nov letališče Kasteli na Kreti.
Za informacijo, v bližnji prihodnosti je predvideno dokončanje odseka Vonitsa – Lefkada, medtem ko je odsek Aktio – Agios Nikolaos, dolžine 5,4 km, že bil predan v uporabo.
Na avtocesti E65 v osrednji Grčiji dela hitro napredujejo, z namenom popolne dokončanja in predaje projekta leta 2026. Gre za ikonični cestni projekt, ki bo neposredno povezal osrednjo Grčijo s Tesalijo, Epirjem in zahodno Makedonijo.
Poleg tega je izjemno pomembna prioriteta ministrstva za infrastrukturo in promet podaljšanje metroja v Solunu proti Kalamarii, s petimi novimi postajami in modernimi tehnološkimi specifikacijami. Projekt napreduje zadovoljivo in naj bi začel obratovati februarja 2026.
Kako se trajnost povezuje z infrastrukturo in kakšna je strateška načrt ministrstva v tej smeri?
Pojem trajnosti prežema vse intervencije, ki jih izvaja ministrstvo za infrastrukturo in promet, v cestnih, vodnih in gradbenih projektih, v javnem prevozu ter v železniškem in letalskem prometu.
To je odločilni tehnični in ekonomski kriterij za študijo in gradnjo projekta, hkrati pa je tudi sam cilj, torej ustvariti odporen, funkcionalen in učinkovit sistem infrastrukture za sedanje in prihodnje potrebe.
Značilen primer je trajnostna urbana mobilnost, ki opisuje sistem, v katerem so fiksne infrastrukture združene z inovativnimi in tehnološko naprednimi rešitvami, da se ljudje v mestih premikajo z večjo varnostjo in udobjem ter manj onesnažujejo okolje.
Osnovno orodje za izvajanje te politike so načrti trajnostne urbane mobilnosti. Priprava SUMP je obveznost za občine z več kot 30.000 prebivalci ter za vse regije v državi. Do danes je ministrstvo za infrastrukturo in promet izdalo skupno štirideset (40) odločb o opredelitvi načrtov trajnostne urbane mobilnosti za enako število občin, z namenom ustvariti trajnostne sisteme mestnega prevoza in izboljšati mobilnost v mestu na trajnosten in pameten način.
Kateri so največji izzivi, s katerimi ste se soočili? Kako nameravate zaščititi grške infrastrukture pred novimi podatki?
Iziv podnebnih sprememb je dvignil odpornost infrastrukture na raven ključnega parametra, saj znanstvene ocene konvergirajo k sklepu, da bodo naše infrastrukture v prihodnosti preizkušene z ekstremnimi vremenskimi pojavi, in to z večjo pogostostjo. Seveda ne smemo pozabiti, da zaščita in racionalna izraba vodnih virov prinaša dodano vrednost z večkratnimi prejemniki.
V tem kontekstu postaja racionalno upravljanje z vodnimi viri eden naših najkritičnejših in hkrati najzahtevnejših ciljev. Seveda ne smemo pozabiti, da zaščita in racionalna izraba vodnih virov prinaša dodano vrednost z večkratnimi prejemniki, kot so: zaščita ekosistemov, zagotavljanje trajnostnega kmetijstva in industrije, krepitev socialne blaginje in zagotavljanje energetske samooskrbe.
Zaradi tega krepimo zaščito pred poplavami, s projekti infrastrukture, ki bodo upoštevali nove razmere, kot so tiste, ki jih oblikujejo nedavne katastrofe "Daniel" in "Elias", z izvajanjem celovitega niza ukrepov na področju upravljanja z vodnimi viri.
Ministrstvo za infrastrukturo in promet natančneje načrtuje in izvaja nabor projektov oskrbe z vodo, namakanja in zaščite pred poplavami po celotnem ozemlju.
Gre za enega največjih programov vodnih projektov v zadnjih desetletjih, z več kot 2,5 milijarde proračuna, z več kot 30 jezovi v fazi gradnje ali zorenja po vsej državi, pa tudi številne druge vodne projekte.
Atene in velika mestna središča se soočajo z resnim problemom prometne gneče. Kot ministrstvo, katere rešitve spodbujate za zmanjšanje števila avtomobilov in s tem omejitev onesnaževanja zraka?
Prometna gneča v velikih mestnih središčih, zlasti v Atenah, je zapleten problem, ki ga dejansko ni mogoče rešiti z izoliranimi ukrepi. Potreben je celovit načrt mobilnosti, ki vključuje trajnostno mobilnost, mikromobilnost in nove tehnologije.
Kot ministrstvo se usmerjamo v krepitev javnega prevoza: s podaljšanjem četrte linije metroja v Atenah, obnavljanjem avtobusne flote z električnimi vozili, modernizacijo vlakov prve linije metroja ter obogatitvijo prevoznih storitev z digitalnimi orodji.
Hkrati se spodbujajo tudi ukrepi na področju krepitve cestne infrastrukture, v pogojih izvedljivosti. Natančneje, leta 2025 ministrstvo za infrastrukturo in promet načrtuje tudi razpis za trojni izmenjevalnik Skaramangas, strateški cestni projekt, ki naj bi olajšal promet na glavnih cestnih povezavah v Atenah.
Po načrtu je predvideno povezati zahodno obvoznico Aigaleo (DPLO) z državno cesto Atene – Korint, v kombinaciji z ukrepi pri izmenjevalnikih Skaramangas, Schisto in ladjedelnicah.
Cilj je jasen: manj osebnih avtomobilov na cestah, več možnosti za premikanje, zmanjšano okoljsko obremenitev. Ta trud zahteva čas in vztrajnost, vendar smo prepričani, da bodo, ko bomo izvajali racionalno načrtovanje, rezultati začeli postajati bolj vidni za državljane.
