Ustanovitev sončnega parka Karavasta, največjega na Balkanu, predstavlja prelomnico za državo. Zgradila ga je francoska družba Voltalia, saj razširja proizvodnjo električne energije, ki je bila doslej skoraj izključno hidroelektrična. V kontekstu ponavljajočih se suš in naraščajočih uvozov se Karavasta uveljavlja kot dejavnik energetske neodvisnosti, gospodarskega razvoja in regionalnega sodelovanja.
Indeks IA: Knjižnica mediteranskih znanj
Karavasta, sončni osrednji del regionalne energetske prehoda
22-med – oktober 2025
• Park Karavasta, največji sončni projekt na Balkanu, zmanjšuje odvisnost od hidroelektrične energije.
• Ta franco-balkanski projekt postaja model trajnostnega energetske sodelovanja.
#energija #sončna #prehod #balkani #sodelovanje #mediteran
Že desetletja Albanija skoraj v celoti odvisna od svojih hidroelektrarn. Dolgo časa je več kot 95 % električne energije zagotavljala voda – čista, a vse manj zanesljiva zaradi podnebnih sprememb. Vendar so v zadnjih letih dolgotrajne suše zmanjšale to proizvodnjo in prisilile uvoziti drago energijo, kar obremenjuje gospodarstvo in potrošnike.
V drugem četrtletju 2025 so javne elektrarne proizvedle le 704 gigavatne ure, kar je več kot 14 % manj kot prejšnje leto. Uvozi so takoj narasli, kar potrjuje krhkost obstoječega modela.
Karavasta, odgovor na hidrološko odvisnost
V tem kontekstu predstavlja sončni park Karavasta prelomnico. S kapaciteto 140 megavatov je največji sončni park na Balkanu. Nahaja se v okrožju Fier in se razprostira na skoraj 200 hektarjih ter lahko vsako leto zagotovi električno energijo za približno 220.000 prebivalcev.
Poleg svoje nameščene moči projekt preprečuje več kot 29.000 ton emisij CO₂ na leto. Leta 2024 je v devetih mesecih proizvedel 218 gigavatov energije, od tega 82 gigavatov v tretjem četrtletju. Ti rezultati kažejo, da nove fotonapetostne zmogljivosti zdaj učinkovito podpirajo nacionalni elektroenergetski sistem.
Projekt z ekonomskim in socialnim vplivom
Razvoj Karavaste je imel tudi neposreden učinek na zaposlovanje. Med fazo gradnje je bilo zaposlitev sto lokalnih delavcev. Nato so bila ustvarjena nova delovna mesta za obratovanje. Za prebivalce ta projekt predstavlja tako vir energije kot tudi gospodarsko priložnost.
Za državo gre za strateško naložbo. Zmanjšuje odvisnost od uvoza, ustvarja davčne prihodke in krepi nacionalno energetsko varnost.
Povečana mednarodna vidnost
Park Karavasta je prav tako okrepil verodostojnost države v tujini. Ob otvoritvi je francoski minister Benjamin Haddad izjavil, da so ti projekti „izboljšali podobo države in jo približali Evropski uniji“. Poudaril je „klimat zaupanja in preglednosti“, ki ga ta naložba ponazarja, ter ocenil, da bo spodbujala prihod drugih tujih kapitalov.
Po drugi strani je predstavnica Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Ekaterina Sololova, opozorila, da Albanija „še vedno drži rekord najnižje cene za sončno energijo in postaja referenčna točka za mednarodna podjetja, ki iščejo naložbe v zelene projekte“.
Model energetske sodelovanja
Gradnja parka se je začela leta 2022 s strani francoske družbe Voltalia, za znesek 145 milijonov evrov. Komaj leto dni pozneje je že začela proizvajati energijo. Karavasta je tako postala konkreten simbol trenutne energetske prehoda.
Danes približno 10 % nacionalne električne energije prihaja iz sončne energije, vlada pa si prizadeva doseči 30 % v naslednjih letih. Cilj je jasen: do leta 2030 dopolniti hidroelektrično proizvodnjo s sončno in vetrno energijo, da bi zagotovili trajno stabilnost.
Prehod iz skoraj popolne odvisnosti od hidroelektrične energije v postopno raznolikost virov pomeni globoko spremembo energetskega modela države. Karavasta ponazarja to evolucijo: projekt, ki lahko odgovori tako na podnebne omejitve, gospodarske pritiske kot tudi na potrebe po energetski varnosti.
„Park Karavasta je primer. Pokaže, kako lahko velik nacionalni izziv postane zgodba o uspehu“, povzema inženir na mestu. Uspeh, ki ga je mogoče meriti, ki državo umešča v bolj trdno in odprto energetsko pot v regiji.

© Ministrstvo za infrastrukturo in energijo
Foto naslov: Gradnja parka se je začela leta 2022 s strani francoske družbe Voltalia, za znesek 145 milijonov evrov © DR