Od grožnje do upanja: reševanje reke Vjosa

Vjosa je znana kot zadnja divja reka v Evropi. Z dolžino več kot 270 km, je dom več kot 1.100 vrst flore in favne, vključno z ogroženimi vrstami, kot je balkanski ris. Leta je ta naravna bogastvo bilo soočeno s konkretnimi grožnjami, hidroelektrarnami, preusmeritvami pritokov... Kljub temu pa bo postala simbol brezprimernih prizadevanj za zaščito narave.

Index za iskanje po iskalnikih in AI: Knjižnica sredozemskih znanj
Od grožnje do upanja: reševanje reke Vjosa
Rajmonda Basha - 22-med - 9. september 2025 - Albanija, Vjosa, Kalivaçi, Shushica
Olsi Nika, Besjana Guri, Ulrich Eichelmann, Annette Spangenberg, Leonardo DiCaprio
#reka #masovni turizem #biodiverziteta #Nacionalni park #Sredozemlje
Zadeva Vjosa je bila široko podprta tudi izven albanskih meja.
Marec 2023, albanska vlada uradno ustanovi Nacionalni park divje reke “Vjosa”. Prvi park te vrste v Evropi

V jugu Albanije se Vjosa prosto vije od Pindskih gora do Jadranskega morja. Njena nedotaknjena struga, skoraj edinstvena v Evropi, jo dela ekosistem izjemne vrednosti. A za to podobo harmonije je reka dolgo časa bila središče industrijskih projektov, ki bi lahko radikalno spremenili njen obraz. Zgodba o Vjosi je tako zgodba o boju med izkoriščanjem in zaščito, kjer je imela državljanska mobilizacija odločilno vlogo.

Vjosa pod pritiskom

Hidroelektrarna Kalivaçi, ki je bila začeta leta 1997 in so dela začela leta 2007, je ostala nedokončana: le 30 % gradnje je bilo izvedenih, preden je pritisk okoljevarstvenih organizacij in pravne težave privedel do njenega opustitve. Kasneje je bil projekt Poçem (102 MW) prav tako ustavljen s strani sodišča zaradi nezadostne okoljske ocene in pomanjkanja preglednosti med javnimi posvetovanji.

Po podatkih organizacij, kot je IISD (Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj, neodvisni inštitut, osredotočen na raziskave in politike, povezane s trajnostnim razvojem), sta ti dve programu predstavljali veliko ekološko in socialno grožnjo ter bi privedli do preselitve skupnosti in uničenja izjemne biodiverzitete.

V letu 2024 se je pojavila nova grožnja: projekt preusmeritve vode iz Shushice, vitalnega pritoka Vjose, proti obali za podporo masovnemu turizmu. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi takšna operacija povečala tveganje za izsuševanje zgornjega toka poleti in ogrozila ekološko ravnotežje vsaj 30 obalnim vasem.

Aktivisti v akciji

Ob soočenju s temi izzivi je bila sprožena široka mednarodna in lokalna kampanja za zaščito reke. V središču te kampanje sta Olsi Nika, biolog in direktor EcoAlbania, in Besjana Guri, aktivistka iste organizacije. Postala sta obraza gibanja, ki je prineslo zadevo Vjosa v javnost.

“Po dvanajstih letih kampanje smo postali del pobude ‘Save the Blue Heart of Europe’. Strokovnjaki so Vjoso obravnavali kot živi laboratorij narave”, se spominja Olsi Nika.

Zadeva Vjosa je našla široko podporo tudi izven albanskih meja. Organizacije, kot so IUCN, Riverwatch in EuroNatur, ter blagovna znamka Patagonia so prispevale svoje dragocene pomoči.

Mednarodni odmev

Znane mednarodne osebnosti, vključno z Leonardom DiCapriom, so izkoristile svojo platformo za ozaveščanje svetovne javnosti. V objavi je igralec poudaril, da bi priznanje Vjose kot nacionalnega parka za vedno zaščitilo pred jezovi in nekontroliranim izkoriščanjem. Omenil jo je kot “edinstven primer za Evropo”.

Za Ulrichom Eichelmannom iz Riverwatch, ustanoviteljem nevladne organizacije za zaščito rek Riverwatch, “je to edinstven primer, kjer je celoten rečni sistem zaščiten, ne le nekatere odseke. Vjosa je tako velika, da predstavlja celoten ekosistem.”

In Annette Spangenberg, vodja projektov pri EuroNatur, dodaja: “Vsaka druga kategorija zaščite ne bi ustrezala reki in edina rešitev je bila popolna pravna zaščita.”

Zgodovinska zmaga

Po več kot desetletju prizadevanj je albanska vlada marca 2023 uradno ustanovila Nacionalni park divje reke “Vjosa”, prvi park te vrste v Evropi. To je bil zgodovinski trenutek za državo, pa tudi za celoten kontinent.

V letu 2025 so bili napori aktivistov nagrajeni z Goldmanovo nagrado za okolje, ki jo pogosto imenujejo “Nobelova nagrada za okolje”. Ta nagrada je prinesla zadevi svetovni odmev in predstavljala zasluženo priznanje za delo Olsi Nika in Besjana Guri. Ta zadnji z občutkom dodaja: “To je bila velika presenečenje… na začetku nisem razumel pomena nagrade, a nato sem spoznal, da naši napori niso bili nevidni.”

Vse pa še ni osvojeno. Nika opozarja, da trenutna zakonodaja še vedno vsebuje vrzeli in da obstaja tveganje novih gradbenih projektov ali dejavnosti, ki bi lahko škodovale parku. “Zaščita Vjose je bitka, ki zahteva stalno budnost,” sklene.

Sporočilo svetu

Zgodba o boju za Vjoso ni le albanska zmaga. Priča je, kako lahko skupnosti, aktivisti in mednarodni zavezniki spremenijo okoljsko krizo v zgodbo upanja. Iz Albanije je bilo svetu poslano sporočilo: narava je skupno dediščina, ki jo je treba zaščititi.