Medtem ko materiali drastično naraščajo in se prazne zgradbe kopičijo, se gradbeni sektor poskuša diskretno, a resnično preoblikovati. Tiho preusmerjanje, ki ga nosijo različne dinamike: podnebna nuja, socialna kriza, vojna. Povsod se trudimo, da bi zgradili bolje. Manj uničevati. Manj zapravljati. In včasih, popraviti več kot zgraditi. Na tem spremenljivem terenu že konkretne pobude izumljajo bolj življenjsko prijetno prihodnost.
Ta članek, o izzivih gradbenega sektorja, je povzetek 4 člankov, objavljenih v 22-med, ki jih lahko najdete v 11 jezikih, uporabljenih na spletnem mestu.
Na Cipru, predsedniška palača brez odpadkov : Andri Kounnou - Cipr
Javni skladi za boj proti energetski revščini : Larisa Daugul - Slovenija
Aplikacija za zbiranje gradbenih odpadkov : Philippe Lesaffre - Francija
Obnoviti na ruševinah ekološke vojne : Edward Sfeir - Sirija
V govorih o trajnostnih mestih ne primanjkuje dobrih namenov. A v praksi ostaja gradnja masovno onesnaževalna, ekstraktivna, neenakopravna. In vendar, čutimo rahlo gibanje. Dejanja, pogosto skromna, a otipljiva. Politične odločitve, digitalna orodja, državljanski koraki, ki oblikujejo drugačen način razmišljanja o gradnji. To še niso splošni sistemi. A že so dokazi, da lahko delamo drugače.
Predsedstvo z režimom brez odpadkov
V Nikoziji, na višinah ciprske prestolnice, predsedniška palača deluje kot UFO. Zdaj je to prva vladna zgradba v državi, ki je pridobila certifikat "Zero Waste to Landfill". In to ni le še en ekološki premaz: tukaj je bilo vse ponovno premišljeno, od steklenice iz nerjavečega jekla sodelavcev do kompostiranja organskih odpadkov v uradnih vrtovih. Projekt je vodila prva dama, Philippa Karsera Christodoulides, v sodelovanju z ministrico za kmetijstvo.
Ta model brez odpadkov želi biti reproducibilen. Interna kartografija je bila razvita za identifikacijo specifičnih tokov odpadkov za vsako upravno službo. "Nismo se zadovoljili s postavitvijo ločevalnih košev ,” poudarja Irini Piki. "Treba je bilo analizirati navade, izvesti izobraževanje, prepričati nekatere sodelavce, da se odpovejo enkratni uporabi zaradi navade."
Sprememba mentalitete je zahtevala čas. A danes je vse razvrščeno, reciklirano ali ponovno uporabljeno: papir, plastika, steklo, baterije, prehranski odpadki. "Navade so se spremenile, in z njimi tudi dojemanje prostora. Kraj moči je postal kraj doslednosti,” pripominja Irini Piki, podministrica pri predsedniku. Kakšna je zdaj ambicija? Razširiti to prakso v ministrstva, preoblikovati predsedniški vrt v urbano ekološko kmetijo in celo namestiti največji neindustrijski kompostnik na otoku. Tukaj je simbol dobil obliko.
Obnoviti namesto ogrevati brez smisla
Na nasprotni strani spektra, v Sloveniji, je gradbišče bolj socialno kot simbolično. Tam se težava imenuje energetska revščina. Približno 62.000 gospodinjstev, kar predstavlja 5 % prebivalstva, si ne more privoščiti živeti v ustrezno ogrevanem stanovanju. Javni okoljski sklad, Ekosklad, poskuša to odpraviti s subvencijami. Do 18.000 evrov je na voljo za izolacijo strehe, zamenjavo fasade ali namestitev toplotne črpalke. Pod pogojem: biti v spremstvu.
Vendar pa sistem ostaja izboljšljiv. "Čas obdelave je dolg, včasih odvračajoč,” obžaluje Mojca Kepic, članica Slovenske Karitas. Humanitarna organizacija, ki je zelo aktivna pozimi, prejema klice družin, ki si ne morejo privoščiti čakati na konec postopkov. Zanje ostaja enkratna pomoč pri plačilu računov edina možnost.
Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec mreže ENSVET, prečka severovzhod države. Vstopa v zapuščene hiše, stanovanja z odprtimi okni, strehe, ki puščajo. Gleda, beleži, hierarhično razvršča. "Vedno začnemo s tistim, kar pušča. Ni smiselno imeti nove fasade, če streha pušča vodo." Je pragmatično, kirurško. In pogosto življenjskega pomena. Kajti za enostarševske družine, starejše osebe, delavce s skrajšanim delovnim časom so te prenove vprašanje preživetja. In manj emisij.
Ponovna uporaba se začne na gradbišču
In če bi zadostoval en klik, da bi rešili vrata? V pariški regiji aplikacija Cycle Zéro omogoča posameznikom, da brezplačno prevzamejo odpadke z gradbišč: okna, deske, kable, umivalnike… Tisto, kar bi končalo v smetnjaku, postane surovina za umetnike, obrtnike ali družine, ki same obnavljajo. Za projekt so odgovorni trije arhitekti – Selim Zouaoui, Karima Lebsir in Jules Loubaresse – ki so naveličani gledati, kako se tisto, kar bi še lahko služilo, odvrže.
Med rednimi uporabniki Cycle Zéro so tudi šole in društva. V šoli v Vitry je profesorica likovne umetnosti zasnovala letni projekt kiparstva iz materialov, pridobljenih preko aplikacije. Priložnost, da učence uvedejo v krožno ekonomijo… in estetsko iznajdljivost.
Na aplikaciji rezervirate. Odpravite se na lokacijo. Odhajate s tistim, kar lahko nosite. Preprosto je, a treba je bilo pomisliti na to. Operacija je brezplačna za uporabnike, vendar se zaračuna podjetjem iz gradbene industrije, ki so partnerji. Tudi oni imajo koristi: manj shranjevanja, manj stroškov za odpadke in nekoliko bolj zeleno podobo. In predvsem, zavedanje: za ruševinami so viri. Čas. Inteligenca. In malo upanja.
V Siriji, ruševine ekološke katastrofe
Potem so tu nemogoča gradbišča. Ali skoraj. V Siriji, po štirinajstih letih vojne, je obnova nujna. Ampak na čem obnoviti, ko je bilo okolje samo ciljno orožje? Protivladne mine, uničena infrastruktura, onesnaženi vodonosniki, lokalna semena so bila izkoreninjena… Ekologija tukaj ni luksuz. Je pogoj za preživetje.
V še vedno naseljenih območjih se upravljanje odpadkov improvizira z divjimi sežigi ali neurejenimi odlagališči. V Tartousu lokalno prebivalstvo poroča o povečanju primerov dihalnih bolezni. Tudi tukaj bo obnova morala vključiti popolno prenovo sanitarne in okoljske infrastrukture. V nasprotnem primeru bo ekološka kriza preživela vojno.
Nekatere lokalne pobude poskušajo ponovno dati smisel besedi "tla". V regiji Idleb so kmetje ponovno zagnali verigo starih semen, včasih preko mednarodnih genetskih bank. Državljanski kolektivi se zavzemajo za obnovo, ki je zasnovana ob upoštevanju podnebne pravičnosti. Z oceno vplivov, vključevanjem žensk in trajnostjo projektov. Nič od tega ni preprosto. Sirijsko ministrstvo za okolje še nima usklajene strategije. A prostor se odpira.
Fotografija na naslovu: "Z zahvaljujoč ponovni uporabi materialov podjetja omejujejo svoj okoljski odtis" © Ivo Matijevic - Pexel
Indeksacija: Knjižnica mediteranskih znanj