Zaščita ptic grabljivic, morskih in kopenskih želv ter plazilcev in lisic, državljanske pobude si prizadevajo za večjo ozaveščenost o zaščiti divjih živali in rastlin. To se dogaja v Tuniziji, tretji migracijski poti v Sredozemlju za skoraj 40.000 ptic. Država, ki ima tudi 42 mokrišč Ramsar, ki so ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
V letu 2024 so na družbenih omrežjih fotografije belega tigra na prostosti v mestu Sfax na vzhodu države povzročile veliko zanimanje in zaskrbljenost. Nekaj dni kasneje ga je ubila policija. Ta dogodek je globoko pretresel ljubitelje narave, kot je Habib Rekik, član tunizijskega društva za divje življenje (ATVS).
Mačka so nezakonito uvozili iz Libije, da bi jo imeli kot hišnega ljubljenčka. V Tuniziji se množično dogaja krivolov in nezakonita trgovina z redkimi vrstami. Razlog so izmenjave na družbenih omrežjih in tihotapstvo iz Libije ali Alžirije. Hvala društvu, poročila o ogroženih ali zapuščenih vrstah nenehno prihajajo.
Tihotapstvo, nezakoniti uvozi in turistične atrakcije
Splošna uprava gozdov prav tako izvaja številne zasege, ki jih nato predaja skupini prostovoljcev, saj ni rehabilitacijskih centrov. « Občasno prejmemo opozorila o vrstah, ki so prevelike za zadrževanje, kot so noji, ali o živalih, ki jih ni mogoče izpustiti tukaj, ker je njihov naravni habitat drugje,« pojasnjuje Habib Rekik, mlad inženir, strasten ljubitelj divjih živali, ki se je ATVS pridružil pred štirimi leti.
V nedavnem primeru egiptovskega jastreba iz Nigerja bo organizacija prvič izvedla prenos CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami divjih živali in rastlin) za njegovo izpustitev v njegovi domovini. « To je prvič za nas. To tudi kaže, da nam uspeva vedno bolj povezovati ljudi in ozaveščati o nujnosti ohranjanja divjih živali in rastlin,« poudarja Habib.
V Tuniziji so številne vrste, zlasti ptice grabljivice, ogrožene zaradi krivolova in rekreacijskega gojenja za potrebe turizma. « Žal to opažamo vsak dan na turističnih mestih, kjer trgovci ponujajo možnost fotografiranja z sokolom,« pravi Ridha Ouni, ornitolog in prav tako član društva. Ti sokoli, bodisi romarji bodisi lanarji, so pogosto ujete v stanju piščancev, nato pa so dresirani, da postanejo turistične atrakcije. Njihova krila so obrezana in mnogi ne morejo več leteti.
Rehabilitacija in izpustitev
« Ko nam uprava gozdov prinese živali, jih postavimo v pticarnice. Včasih traja do dve leti, preden jih izpustimo. Potreben je čas, da se njihova krila regenerirajo,« pojasnjuje Ridha Ouni. Dodaja, da izpustitev zahteva tudi čas za prilagoditev « mnogi nikoli niso doživeli življenja v divjini, zato jih moramo naučiti loviti svojo plen in jesti gozdne živali,«. Ta rehabilitacija poteka na kmetiji v Sidi Thabetu, na obrobju Tunisa, kjer sprejemajo lisice, feneke, volke ter različne ptice grabljivice, s podporo prostovoljnih veterinarjev.
Jerebica, ogrožena vrsta s samo petdesetimi pari, je prav tako žrtev krivolova. Skupina je nedavno izpustila posameznika v hribih Cap Bon. Zasežen je bil njegovemu lastniku leta 2024. Ta primer, poimenovan “Aquila”, je četrta velika ptica grabljivica, ki je bila izpuščena v dveh letih v okviru programa. Leta 2022 je druga organizacija, L’Ami des oiseaux, izpustila “Watan”, še eno jerebico, rehabilitirano tri leta, v regiji Siliana na severu države.
Izpusti ptic grabljivic se izvajajo med migracijsko sezono, « da se lahko vrnejo brez tveganja, da bi jih ujeli, kar bi bilo bolj verjetno v času razmnoževanja,« pojasnjuje Ridha Ouni. « Izvajamo tudi številne operacije označevanja, da omogočimo spremljanje izpuščenih vrst, v sodelovanju z upravo gozdov in drugimi organizacijami, specializiranimi za opazovanje divjih živali ali sokolarstvo,« dodaja Habib Rekik.
Želve, plazilci in kače
Čeprav AVTS sodeluje z javnimi institucijami za boljšo zaščito divjih živali v Tuniziji, mladi inženir meni, da je delo na ozaveščanju še vedno potrebno. « Ko vidite v soukih, kot je tisti v Moncef Beyu, v središču Tunisa, številne eksotične ali divje vrste, razstavljene na prodajo, je to žalostno,« komentira ta ljubitelj narave.
Poleg ptic grabljivic ekipa skrbi tudi za vrste, ki jih prizadene podnebna sprememba. « Nedavno smo pridobili sladkovodne želve. Treba jih je premakniti v druga jezera, ker je njihov prvotni habitat trpel zaradi pomanjkanja vode in onesnaženja,« pojasnjuje Habib, ki pripravlja operacijo izpustitve približno 200 želv. Prej v mesecu je ekspedicija znanstvenikov na jugu Tunizije odkrila številne trupla plazilcev, ujetih v izsušenih vodnjakih. « Vsak dan se učimo več o ogroženih vrstah in se trudimo, da bi čim bolje ozaveščali,« še poudarja. Prav tako se pripravlja, da bo teden dni sledil mednarodni usposabljanju v Omanu o zaščiti divjih živali v primeru naravnih katastrof.
Morske želve tudi
ATVS ni edina, ki se bori za zaščito živali. V zadnjih letih je zadeva morskih želv pridobila na vidnosti zahvaljujoč angažmaju društva Notre Grand Bleu, v guvernoratu Monastir, v osrednjem vzhodu države. Od leta 2012 ta entiteta deluje na rehabilitaciji želv caouanne “caretta caretta”, s spodbujanjem njihovega vračanja na otoke Kuriat, njihov naravni kraj za gnezdenje.
Ti otoki, ki jih je država Tunizija že priznala kot zaščitena območja, so naravno mesto za gnezdenje želv. Vendar pa je industrijsko ribolovstvo z mrežami in onesnaženje s plastiko v enem od arhipelagov delno ustavilo gnezdenje na teh otokih, kar ogroža preživetje vrste.
V zadnjih letih se gnezdenje in rojstva ponovno pojavljajo vsako poletje, pod budnim očesom članov Notre Grand Bleu, ki ozaveščajo turiste in lokalne prebivalce o pomenu tega procesa.
V letu 2017 so celo podpisali sporazum z državo Tunizijo za ohranjanje morske in obalne biotske raznovrstnosti. Prav tako sodelujejo z nacionalno gardsko službo, zlasti kadar je želva najdena na obali. In so identificirali šestnajst gnezd v letu 2025, kar je rekord, ki dokazuje uspeh njihovih akcij.
Plavajoča bolnišnica
Ohranjanje morskih želv je doseglo takšno razsežnost, da je bila decembra 2024 na morju ob otoku Kerkennah postavljena plavajoča bolnišnica. Ta platforma omogoča zdravljenje in izpustitev želv neposredno v morje. Prvič v regiji! Ta projekt, ki ga podpirajo tunizijski biologi, je podprt s strani Združenih narodov in je prav tako namenjen študentom.
Nekateri mladi so se navdihnili s temi projekti. To je primer Bassema Bousselmija, inženirja računalništva, ki je lansiral Fakrouna, sistem sledljivosti in inventarizacije želv, ki temelji na umetni inteligenci. « Fakrouna omogoča sledenje premikom živali z majhno oznako, poznavanje njene temperature, globine itd. To je veliko bolj celovito kot preprost GPS,« podrobno opisuje.
Ta navdušenec želi prav tako razviti prototip, ki bi bil cenejši od vseh sistemov geolokacije preko satelita. « Naprav, ki jo uvozimo iz tujine za geosledenje, bo stala okoli 8000 dinarjev (približno 2340 evrov), medtem ko mi poskušamo ustvariti nekaj, kar bi lahko stalo 200/400 dinarjev max (med 60 in 115 evri) in bi bilo bolj dostopno za lokalne akterje,« dodaja Bassem Bousselmi. Podatki, pridobljeni z umetno inteligenco, omogočajo tudi študij vedenja želv, njihovih navad in pomagajo pri boljšem ohranjanju vrste.
Foto: Sokol crécelle ni ogrožena vrsta, vendar je žrtev krivolova, ujetništva za turizem in uničenja svojega habitata © Foto Mahmoud Yahyaoui - Pexels