Na koncu marca je v Parizu potekal mednarodni vrh SOS Ocean, uvod v Konferenco Združenih narodov o Oceanu, ki bo potekala v Nici od 9. do 13. junija letos. Priložnost za NVO, da opozorijo, še enkrat in vedno znova, na grožnje, ki pretijo vsem morjem. Kot so vzrok nekatere metode ribolova, kot je vlečenje mrež, ki postavljajo sredozemske države v prvo bojno črto. Grčija tako vidi, da je njen tradicionalni ribolov ogrožen zaradi izginotja.
Že več kot tri tisočletja grški ribiči plovijo po vodah Egejskega in Jonskega morja, sledijo tradiciji, ki je osrednji del njihove kulture. Kako lahko poklic, ki je preživel vojne, imperije in krize, zdaj izgine v 21. stoletju? Grški tradicionalni ribolov, ki je nekoč prehranoval generacije in navdihoval mitologijo, se bori za preživetje. Danes ta način življenja izginja: mladi se obračajo k drugim poklicnim možnostim in ribe postajajo vse redkejše. Ugotovitev je jasna, populacija poklicnih ribičev se je dramatično zmanjšala v zadnjih desetletjih, medtem ko sta prekomerno ribarjenje in podnebna kriza pripeljala sektor v slepo ulico. Ali lahko ribištvo rešimo ali tvegamo, da postane le še romantičen spomin v turističnih vodičih?
Zelo zahtevno delo
Panagiotis Karavetsos že trideset sedem let ribari v Severnem Egejskem morju. Začel je pri petnajstih letih, ko so bile delovne razmere veliko težje. Danes pravi, da so se čolni modernizirali, ročno delo se je zmanjšalo, vendar je največji problem, da se ribiči stara in mladi nimajo več interesa za to delo.
Nisem optimističen glede prihodnosti ribištva v državi. Nas grški ribiči smo že zdaj v manjšini. Mladi danes iščejo bolj "normalno" delo, s urnikom, ki jim omogoča prosti čas in nočno življenje. Ribištvo zahteva popolnoma drugačen način življenja. Treba je vstajati ob 4. uri zjutraj in po delu počivati, da si naslednji dan lahko jasno razmišljate in sprejemate pravilne odločitve v primeru nevihte, ne da bi ogrozili svoje življenje in tiste, ki delajo z vami.
Giorgos Lianos izraža tudi skrbi glede trajnosti poklica, saj kot obalni ribič deluje že dvaindvajset let. Med 9.000 obalnimi ribiči, ki obstajajo danes v Grčiji, jih približno 2.000 želi zapustiti svoj poklic. Jasen pokazatelj trenutnega položaja. "Dohodek je težko pridobiti in številni ribiči prodajajo svoje ladje, ker ne morejo poskrbeti za preživetje svoje družine," pravi. Sam ribari z majhno šestmetrsko barko v južnem Evbojskem zalivu in v Saronskem zalivu. Njegovi dohodki niso stabilni; nekega dne lahko zasluži 500 evrov, v naslednjih dvajsetih dneh pa največ 30 evrov, znesek, ki pogosto komaj zadošča za plačilo goriva.
Podnebna kriza
Poleg pomanjkanja zanimanja za poklic in ekonomske negotovosti, ki jo spremlja, igra pomembno vlogo tudi kriza podnebnih sprememb. Povečanje temperature morja povzroča invazijo eksotičnih vrst iz Indijskega in Tihomorskega oceana, kot je riba-lav (Pterois miles). "Zaužijejo ogromne količine mladičev, s čimer motijo okolje, v katerem živijo domače ribe. Uničujejo tudi mreže in ribiške pripomočke, kar povzroča nove izdatke," poudarja Giorgos Lianos.
Povečanje temperature voda prav tako vpliva na severni Egejski morje. Po besedah Panagiotisa Karavetsosa je letošnje leto težko za trske, brancine, škarpene in orade. "Močno sonce, opaženo celo med zimskimi meseci, in sprememba temperature morja odvračata ribe. Iščejo drugje pogoje za preživetje." Prav tako opaža prihod eksotičnih vrst, zlasti drugačne bele kozice, ki niso nič podobne tradicionalnim kozicam iz Trakijskega morja. Za zdaj ne ogrožajo drugih regionalnih vrst, vendar to skrbi ribiče.
Ribiški turizem
V zadnjih letih se je veliko tradicionalnih ribičev, ki se komaj preživljajo s svojim delom, obrnilo k ribiškemu turizmu kot alternativnemu viru dohodka. Gre za omogočanje turistom, da se udeležijo izletov z profesionalnimi ribiči. Ti ne le opazujejo proces ribolova, ampak se pogosto tudi aktivno vključijo, se učijo tehnik in uživajo v morju. Da bi se vključili v to področje, strokovnjaki prilagodijo svoje čolne, jih opremijo s udobnimi sedeži, senčniki, varnimi sredstvi za vkrcanje in izkrcanje.
Ribolov tradicije v Grčiji, kljub težkim razmeram, ostaja pomemben del kulturne dediščine države. Za zagotovitev njene trajnosti in obnovo, je treba hitro sprejeti ciljne politične odločitve. To vključuje uveljavljanje strogih okoljskih predpisov, podporo ribičem z ekonomskimi spodbudami in vlaganje v trajnostne tehnologije.
Fotografija naslovnice: Čoln Panagiotisa Karavetesa pluje po Trakijskem morju © Panagiotis Karavetis