Kanalski prehod Suez, vitalna arterija svetovne pomorske trgovine, je najkrajša pot med Evropo, državami Indijskega oceana in zahodnim Tihem oceanom. Predstavlja srce trgovine in ostaja najbolj prometna pomorska pot na svetu. Gre za strateško pomembno točko, preko katere prehaja več kot 12% svetovne trgovine*.
Zgrajen med letoma 1859 in 1869, ta umetni kanal dolžine 193 kilometrov, ki povezuje Sredozemsko morje z Rdečim morjem, je od svojega nastanka igral ključno vlogo. Ambiciozen projekt, ki ga je vodil francoski inženir Ferdinand de Lesseps, z namenom skrajšati razdaljo med Evropo in Azijo, je bil zaznamovan z vplivi Saint-Simonistov in trgovinske zbornice v Marseillu. Prvi so ga videli kot projekt, ki je v skladu z njihovo utopično teorijo in njihovim ciljem zgraditi "sistem Sredozemlja", ki temelji na transportu. Drugi so videli izjemne priložnosti za gospodarski razvoj.
Utopična vizija
Gibanje Saint-Simonistov, ki ga je navdihnil Henri de Saint-Simon na začetku 19. stoletja, je igralo odločilno vlogo pri zasnovi Suezskega kanala. To intelektualno in socialno gibanje je zagovarjalo utopično vizijo napredka in solidarnosti. Prav tako je poudarjalo tehnični napredek v službi človeštva. Za Saint-Simoniste je uresničitev velikih infrastrukturnih projektov, kot je Suezski kanal, predstavljala to vizijo modernosti, kjer bi bile narode medsebojno povezane preko industrijskih dosežkov.
Diplomat in inženir
Vendar pa je bila zasluga za uresničitev Suezskega kanala pripisana viziji Ferdinanda de Lessepsa. Kot diplomat in inženir je bil glavni arhitekt projekta. Po tem, ko je bil konzul Francije v Egiptu, je Lesseps pridobil intimno znanje o terenu in geografskih izzivih kanala, kar mu je omogočilo, da je projekt zasnoval z veliko tehnično natančnostjo. Ta kolosalni projekt bo skrajšal pot med Evropo in Azijo za skoraj 7.000 kilometrov, kar bo preprečilo obhod Afrike.
Osrednja pozicija
Čez leta bo Suezski kanal igral ključno strateško vlogo v svetovni geopolitiki. Zaradi svoje osrednje pozicije med dvema morjema in neposrednega dostopa do svetovnih pomorskih poti je redno v središču mednarodnih napetosti.
Njegovo upravljanje je bilo zaznamovano z mednarodnimi napetostmi, zlasti glede britanskega nadzora nad regijo na začetku 20. stoletja in nacionalizacijo s strani Egipta leta 1956 pod Nasserjem, kar je povzročilo sueško krizo. Kanal je skozi čas postal tudi igrišče za velike sile, ki simbolizira boj za prevlado v regiji.
Te krize so pogosto izvirale iz gospodarskega interesa, ki ga je kanal vzbujal, in danes je njegov pomen v egiptovski ekonomiji nedvomno. Vsako leto ustvarja znatne prihodke za to državo (8,9 milijard evrov v proračunu 2022-2023) zaradi pristojbin za prehod, ki jih plačujejo ladje. Vendar pa je od nedavnih konfliktov v Rdečem morju Suezski kanal zabeležil upad aktivnosti za več kot 60% v primerjavi z letom 2023, kar je povzročilo izgubo skoraj 7 milijard evrov.
Srce trgovine
Dr. Moustafa Badra, ekonomski strokovnjak in specialist za Suezski kanal, pojasnjuje, da ta svetovni plovni prehod, čeprav pospešuje mednarodno trgovino, tudi krepi apetite. "Kitajci so na primer zahtevali prehod Suezskega kanala v svojem projektu Nove svilne ceste. Vendar niso edini. Egipt je sklenil sporazume za gradnjo logistične skladiščne cone v prihodnjih letih, spet s Kitajsko, pa tudi z nekaterimi evropskimi državami. To odraža ključno pomembnost Suezskega kanala za transport logistike in svetovno plovbo," pravi.
"Poleg tega je izkop novega Suezskega kanala (od 60. do 95. kilometra) močno prispeval k olajšanju prehoda ladij skozi kanal v obeh smereh, brez ustavljanja v čakalnih območjih. To podvajanje je posledično zmanjšalo čas prehoda ladij za več kot enajst ur." Dr. Badra končno poudarja, da je Uprava Suezskega kanala sklenila sporazume za uporabo zelenega vodika, da bi zmanjšala onesnaževanje in povečala kapaciteto ladij.
Ta prehod nikoli ne bo izgubil svojega vpliva, dokler bo ostal vitalna povezava med kontinenti in ključni vir za svetovno oskrbo.
* Podatek Uprave Suezskega kanala
Fotografija na naslovnici: Tovorna ladja prehaja pod mostom Al Salam, ki prečka kanal med Port Saidom in Ismailijo © Uprava Suezskega kanala