Grške otoke predstavljajo središče privlačnosti za milijone turistov in predvsem ponujajo velike geološke raznolikosti, ki so ugodne za raznoliko in bogato favno in floro. Vendar pa, kot v Tuniziji (preberite članek z 26. januarja na to temo), učinki podnebne krize postajajo vidni na številnih otokih.
Sredozemlje je v zadnjih letih nenormalno toplo za dolge obdobja. „To velja na primer za zaliv Kalloni na Lesbosu (severovzhod Egejskega morja) v zadnjih dveh letih. To je povzročilo, da so se številni morski organizmi znašli v situaciji asfiksije. Opazili smo, z drugimi besedami, povečano umrljivost ostrig, mehkužcev ter pojave dekoloracije in prenosa bolezni na spužve, gorgone, korale in koralne alge (Coralline algae)“, pojasnjuje Drosos Koutsoumbas, profesor morske biologije na oddelku za oceanografijo in morsko znanost na Univerzi Egejskega morja.
To so temeljni elementi morskega ekosistema, ki prispevajo, med drugim, k ohranjanju čistosti vode, zmanjšanju erozije in zaščiti obal pred valovi ter k okrepljenju odpornosti koralnih grebenov, ki so ogroženi.
Tropska transformacija Sredozemlja
To, kar se dogaja na Lesbosu, je posledica pojava, ki ga znanstveniki imenujejo tropska transformacija Sredozemlja. „Sredozemlje je v zadnjih letih doživelo povečanje temperature vode za približno 2 stopinji Celzija. To mu daje tropske značilnosti in olajša prihod ter naselitev tropskih vrst, ki prihajajo preko Sueškega prekopa. Nekatere od njih so agresivne in tekmujejo z lokalnimi vrstami, kar vodi v degradacijo biotske raznovrstnosti“, opozarja Drosos Koutsoumbas.
Nekatere so lahko nevarne. Ena od njih, ribica-luna (Lagocephalus sceleratus), zaradi tetrodotoksina, ki ga vsebuje, lahko povzroči smrt kogarkoli, ki jo zaužije, medtem ko z svojimi ostrimi zobmi uničuje ribiške mreže in vrvi, da bi pojedla ulov ribičev. Druga invazivna vrsta je meduza Rhopilema nomadica, ki kolonizira obale Levantskega morja preko Sueškega prekopa in se pojavlja v velikih koncentracijah, kar neposredno vpliva na pomorski turizem, odvrača kopalce in ljubitelje potapljanja. Prisotnost meduz prav tako vpliva na ribiški sektor, saj poškoduje ali ovira mreže.
V grških vodah se pojavljajo tudi druge eksotične ribe. To velja za družino Siganus (ali ribice-zajci) in za sarpe (Sarpa salpa) v Egejskem arhipelagu. To so rastlinojede ribe, ki množično jedo morsko travo posidonije in druge mikroalge, kar vodi v uničenje ekosistemov, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in motenje prehranskih verig.
Pred letom 2100 bo veliko grških plaž izginilo
Drug izziv, s katerim se soočajo grški otoki, je dvig morske gladine. Ta pojav povzroča erozijo plaž in zmanjšanje njihovega obsega, kar ustvarja težave tako za favno, saj uničuje njihova habitatna območja, kot tudi za turizem.
Po mnenju Antonisa Velegrakisa, profesorja morske geologije na oddelku za pomorske znanosti Univerze Egejskega morja, bo do leta 2100 zelo veliko število grških plaž izginilo. „Po naših ocenah bo veliko plaž izgubilo do 50 % svoje širine in na koncu popolnoma izginilo“. Intenzivni vremenski pojavi, nekontrolirana gradnja hotelskih infrastrukturnih objektov ob obali in odsotnost sipin, dreves in naravne zaščite so nekateri od razlogov za to ranljivost. Značilen primer je plaža Eressos na Lesbosu, ena najbolj priljubljenih na otoku.
„Primer Eressosa je popoln primer. Najprej je tu dvig morske gladine, ki ga spremljajo močnejši valovi, povzročeni s podnebnimi spremembami. Nato delovanje človeka z nepravilno zasnovanimi gradbenimi deli na obali, kot je obalni zid. Ti objekti so spremenili način, kako se je plaža „naravno“ odzivala na valove, kar jo je naredilo bolj ranljivo za erozijo. Končno je zmanjšanje naravnega pretoka peska in materialov proti plaži povzročila gradnja jezov Chalandras leta 1999, kar je zmanjšalo količino sedimentov, ki prihajajo iz kopnega, za polovico. Vse te spremembe so povzročile katastrofalne spremembe, ki so jih ta plaža doživela v zadnjih letih“, pojasnjuje Antonis Velegrakis. Izzivi za grške otoke, opozarjajo strokovnjaki, se bodo s časom stopnjevali. Ozaveščanje javnosti je izjemno pomembno, saj če državljani ne razumejo problema, ne bodo mogli sodelovati v procesu odločanja. Niti zahtevati uvedbo strožjih predpisov za zaščito obalnih območij. Zato je nujno, da se hitro obveščamo in ukrepamo, da rešimo vse, kar lahko iz naše naravne bogastva.
Foto v uvodu: Degradacija rdečih alg (Rhodophycus Mesophyllum) v grških morjih ©Koutsoympas D.