Izrael

Napreden programski sistem za zagotavljanje svetovne varnosti hrane

Grožnje, povezane s podnebnimi spremembami, predstavljajo pomembno tveganje za prehransko verigo. Izraelska startup podjetje Croptimize je leta 2021 predstavilo inovativno rešitev, ki optimizira uporabo obdelovalnih zemljišč. Razvito je bilo v 25 letih raziskav na Fakulteti za kmetijstvo Hebrejske univerze, njegova programska oprema združuje modele fizičnih in bioloških pridelkov z algoritmi umetne inteligence in geospatijalnimi podatki. Omogoča določitev, kaj, kje in kdaj gojiti.

V zadnjih letih učinki spremembe temperature na pridelke postavljajo izziv proizvajalcem in kmetom. Ti morajo zagotoviti proizvodnjo in varnost hrane kljub podnebnim izzivom. Svetovna populacija naj bi do leta 2030 dosegla 9 milijard prebivalcev, kar bo povzročilo 85 % povečanje povpraševanja po hrani. Po mnenju Croptimize bi zmanjšanje obdelovalnih površin za 10 % lahko povzročilo povečanje cen osnovnih pridelkov in potencialno privedlo do hude prehranske krize.

Napredna tehnologija, ki jo uvajajo izraelski inženirji, zagotavlja zanesljivo oskrbo s strateškimi pridelki (kot so koruza, pšenica, krompir, ječmen) na svetovni in lokalni ravni.

 Evolutivna je in presega meje trenutnih sistemov kmetijskega načrtovanja. Prav tako odgovarja na nujno potrebo po identifikaciji novih območij za gojenje. “Pred ustanovitvijo Croptimize je naš CEO Shai Gilboa delal z različnimi organizacijami. Moral je najti rešitev za dolgoročno načrtovanje prehranske industrije s pomočjo digitalnih orodij. Tako smo se srečali on, jaz in več vlagateljev. Skupaj smo razmišljali o tehnologiji, ki so jo razvili akterji, ki sodelujejo pri oskrbi s hrano po vsem svetu”, pojasnjuje Pamela Jramoy, soustanoviteljica in Croptimize.

Pomemben digitalni napredek

Zaradi podnebnih sprememb je celotna veriga proizvodnje hrane prizadeta in nenehno doživlja motnje. To ovira stabilnost velikih podjetij v agroživilski industriji in jim postavlja resnično vprašanje: ali bodo čez nekaj let še vedno sposobna doseči cilje proizvodnje? Vendar pa smo s to programsko opremo zdaj sposobni načrtovati desetletne odgovore, ki upoštevajo podnebne spremembe. Tako lahko ocenimo, kaj je treba gojiti, kakšne bodo količine in kakovost. Geospatijalni algoritmi in umetna inteligenca, vključeni v tehnologijo, zbirajo vse informacije iz preteklosti, sedanjosti in dolgoročnih napovedi, ki jih posredujemo o pridelkih. In dobimo spektakularne rezultate. Prav tako izvajamo modeliranje več pridelkov, kar je resnično naš zaščitni znak”, poudarja Pamela Jramoy.

Croptimize modernizira načrtovanje uporabe obdelovalnih zemljišč in premika leta klasičnega kmetijskega načrtovanja v digitalno dobo. Uporablja predvsem kmetijske, geospatijalne in tržne podatke, da se spopade z ovirami pri oskrbi in finančnimi tveganji, povezanimi z izgubo pridelkov. Prav tako omogoča gojenje v boljših pogojih  na svetovni ravni in zmanjšuje politično nestabilnost, povezano z prehransko negotovostjo. “Lahko povemo, katera vrsta pridelka bo najbolj donosna za pridelavo v prihodnjih letih in svetujemo akterjem v prehranski verigi o tem, kako ravnati. Ne uporabljamo senzorjev ali kakršne koli opreme. Ne gremo na teren. A uspevamo pridobiti natančne podatke, da bi dali smernice proizvajalcem, glede na državo, v kateri se nahajajo, obdelovalna zemljišča in podnebje”, zagotavlja Pamela.

Velika podjetja osvojena

Croptimize se je že izkazal s priznanimi blagovnimi znamkami, kot sta Pepsico in Coca-Cola, ter z bankami, vlado, zavarovalnicami in proizvajalci, s katerimi sodeluje po vsem svetu pri dolgoročnih načrtih oskrbe. “V primeru bank in zavarovalnic moramo izvesti preliminarne analize tveganj v sektorju oskrbe s hrano”, poudarja soustanoviteljica Croptimize.

Trenutno podjetje razvija predvsem plačljive pilotne projekte za stranke, ki so na voljo v ZDA, Južni Ameriki, Združenih arabskih emiratih in Abu Dhabiju. Na dolgi rok upa, da se bo razširilo v Afriko in Evropo ter se obrnilo na trg prehranske industrije na svetovni ravni.

Tehnologija Croptimize©DR

Foto na naslovnici ©Siggy Nowak Pixabay