Za direktorja organizacije Green Cross International Nicolasa Imberta je podnebna in ekološka nujnost tukaj. Biti pasiven ni možnost. To pojasnjuje v knjigi programa. Vzponajoča generacija se sooča z zastojem in bo morala delati s trenutnimi rešitvami, hkrati pa ponovno vzpostaviti povezave v svetu brez ravnotežja. Rešitve obstajajo, so navdušujoče in dosegljive. Le od nas je odvisno, da jih prevzamemo. Daleč stran od ideologij, so rešitve v dejanjih: boljše prehranjevanje in drugačno potrošništvo, uporaba dragocene energije kot pospeševalnika naših sprememb, varčevanje z načinom življenja v teritoriju, da postanemo umirjena družba.
Ta knjiga ponuja ključe za ukrepanje, nakazuje perspektive, spodbuja k konkretnemu delovanju, natančneje k sodelovanju. Po prvem delu, postavitvi v kontekst, razumevanju situacije, izvlečki v tem drugem delu ponazarjajo ukrepe, ki jih je treba sprejeti.
# 2 Ukrepajte glede na podnebno nujnost
Vpliv na vodo
Krožno gospodarstvo vode je znano že od Egipčanov in zgodovinskih liturgičnih besedil, ki so omenjala sedem življenj vode, pomembnost ponovne uporabe in neprecenljivo vrednost vira. Sedaj imamo možnost opremiti to metodo z vključujočo metodologijo, ki nam na primer omogoča, da spoznamo učinkovitost politik upravljanja z vodo, ki so bile uvedene v Maroku po desetletju uporabe s 120-odstotnim izkoriščanjem.
Španija in Portugalska se trenutno navdihujeta z njim, da bi se rešila svojega alarma, kjer njihove stopnje uporabe presegajo 107 % ali 110 %. Tudi v Franciji, v nekaterih območjih že dve ali tri leta, še posebej v Pirenejih Orientales, redno presegamo 100 %. Zato je zdaj pravi čas za šok varčevanja pri vsakodnevnem ravnanju z vodo. Vsak lahko na ravni svojega doma, svojega območja ali načina življenja vzpostavi prakse krožnega in optimiziranega upravljanja virov.
Tako na Porquerollesu smo takoj po uvedbi tega sistema praks opazili, da je na ravni fundacije za sodobno umetnost, ki dnevno sprejme 200 ljudi, stopnja uporabe vode iz pitne vode samo za delovanje stranišč znašala 40 %, in da je bilo mogoče z obstoječo čistilno napravo na tej fundaciji ponovno uporabiti vodo iz izhoda čistilne naprave za stranišča, ko so bila dovoljenja izdana. Na istem otoku Porquerolles je neprimerljiva mobilizacija prebivalcev spodbudila varčno uporabo vira, tako s strani posameznikov kot gostiteljev in turistov. Te različne in dosledne pobude so omogočile upravljanje vira, kljub močnemu povečanju turističnega obiska otoka.
Kljub temu je ponovna uporaba vode še vedno obrobna v Franciji. Različni ukrepi, zakoni in dekreti, ki so bili objavljeni na to temo v Franciji leta 2023 in 2024, so v nadaljevanju 53 ukrepov, ki jih je napovedal predsednik Emmanuel Macron leta 2023 in so bili ponovno omenjeni ob uvedbi načrta za teritorialno odpornost Pirenejskih Orientals junija 2024, večinoma le nadomeščanje zamude pri izvajanju evropske okvirne direktive o vodi 2000/60/ES ali bolj nedavno Uredbe 2020/741 o ponovni uporabi vode, ki sta zelo daleč od priporočil IPCC ali Visokega sveta za podnebje....
Vpliv na prehrano
Kdo bi si lahko predstavljal, da bo, medtem ko je bila industrializacija kmetijstva pripeljana do skrajnosti z namenom hranjenja planeta, svet tvegal tako množično pomanjkanje hrane in lakoto, kot tudi trpel zaradi globalnega vpliva prehrambene industrije na ekosisteme? V Franciji je kmetijski sektor drugi največji vir emisij toplogrednih plinov, s 19 % emisij.
Če je ta razmerje že minimalizirano, saj se prevoz kmetijskih pridelkov in neprodane hrane vključuje v sektor prevoza in ne v to številko, tako kot se njihovo odstranjevanje vključuje v sektor odpadkov [...] Moramo konkretno razmišljati in hkrati popraviti našo prehrambeno varnost ter ekonomsko, ekološko in socialno učinkovitost kmetijskih in prehrambenih verig.
Kako to storiti? Gre za začetek konkretnega dela na področju varnosti hrane, s stopali in rokami v zemlji, ter očarati vse naše krožnike z razvojem socialne varnosti na področju hrane, z lokalno in sezonsko zdravo prehrano, dostopno vsem, ter s ponovnim oživljanjem naravne vitalnosti naših območij z osvajanjem agroekoloških prostorov, upravljanjem, obnavljanjem in ponovnim divjim. Koristi so dopolnilne in raznolike. Gre za zagotavljanje varnega in mirnega prehranskega sedanjosti in prihodnosti, ter tudi omogočanje otokov svežine kot blažilnike podnebnih sprememb, revitalizirana tla, kakovostno in količinsko obnovljen krog vode, ter boljše zdravje tako ljudi kot ekosistemov.
Vpliv na drage energetske vire
Prevzemamo stavo, da je ta dvig cen energije, ki prihaja zelo pozno glede na podnebno in ekološko nujnost, katere vsakodnevni učinki so ogromni, sprožilec, ki nam bo omogočil hitro prehod v ekonomijo skromnosti. Za to ima francoski ekosistem nekaj specifičnosti, ki jih je treba razumeti. Najprej, iluzija iz preteklosti o obilni in poceni jedrski elektriki ni omogočila izvajanja potrebnih ukrepov energetske prenove, za razliko od tega, kar se je zgodilo pri naših evropskih sosedih.
Tako na splošno sprejetem evropskem kazalniku francoska stanovanja pozimi v petih urah povprečno izgubijo 2,5 °C, medtem ko jih v Nemčiji ali na Švedskem izgubijo 1 °C, v Italiji pa 1,5 °C.
Zato je energetska prenova zdaj v Franciji nujnost, podvojena s socialno nujnostjo boja proti energetski revščini […]
Energetski ščitni sistemi, ki so hkrati ekonomsko razkošni in neučinkoviti, ne zagotavljajo ekonomskega okolja, primernega za nujna dela. Nasprotno pa sistem podjetij za energetske storitve (ESCO), ki deluje že več kot dvajset let pri naših nemških, avstrijskih in skandinavskih sosedih, omogoča preoblikovanje ugotovljenih energetskih stroškov, zlasti v stanovanjskih objektih, v naložbe v varčevanje.
Jedrska energija?
Nedavna nihanja cen in vpliv trenutnih konfliktov na kontinuiteto oskrbe so ponovno postavili v središče naših skrbi pomen obsežne energetske preobrazbe, ki temelji na zmernosti uporabe in raznolikosti razpoložljivih virov.
Jedrsko energijo obsodijo dvojno zaradi svojih previsokih stroškov in neprilagajanja ekološkemu kontekstu:
"Gradnja nove elektrarne [npr. jedrske] je popolnoma absurdna," trdi Jeremy Rifkin; "prava cena jedrske energije v življenjski dobi elektrarne je 112 dolarjev na megavat, v primerjavi z "29 do 40 dolarji na megavat" za sončno in vetrno energijo. In tu je še en problem: pomanjkanje vode, opozarja; pomemben del sladke vode se uporablja za hlajenje reaktorjev. Toda s podnebnimi spremembami se voda rek in jezer segreva in poleti postane neuporabna za hlajenje elektrarn."
To se je že zgodilo na jugu Francije. [...] Ko je ta težka dediščina odpravljena, postane polje možnosti prosto za razvoj skupine obnovljivih tehnologij, ki bodo omogočile proizvodnjo po zelo konkurenčnih cenah.
Vodik?
Veriga je pogosto predstavljena kot tista, ki bo omogočila hitro doseganje ničelne ogljične prihodnosti, javne naložbe so množične in zanimanje dela industrijskega sveta je očitno. V svojem poročilu za leto 2020 Mednarodna agencija za energijo govori o svetovnih naložbah v višini 15.000 milijard dolarjev v obdobju med letoma 2020 in 2050, s vrhom okoli 800 milijard dolarjev do leta 2030. Ko pogledamo razporeditev naložb, opazimo, da je 85 % teh želenih naložb povezanih z okrepitvijo proizvodnih zmogljivosti električne energije […]
Hkrati Energy Transition Commission, evropski miselni center, ugotavlja, da glede na možne uporabe relativne prednosti vodika glede na druge možnosti decarbonizacije še niso jasne. To je pravzaprav celoten paradoks tega spodbujanja vodikovega gospodarstva.
Na eni strani uporaba vodika, tega plinskega energijskega vektorja, proizvaja le vodo in omogoča omejitev emisij ogljikovega dioksida do točke porabe. Po drugi strani pa so načini proizvodnje, pretvorbe, shranjevanja in prevoza danes na splošno zelo energetsko potratni […]
Vodik ima potencial, med drugimi tehnologijami, da postane ena od tehnoloških gradnikov energetskega prometa prihodnosti, z zanimivimi prednostmi. Ključnega pomena pa je, da pri njegovem nastajanju in razvoju ne ponavljamo napak v presoji in dejanjih, ki so vodile do Francije s sistemom Minitel, letala Concorde in jedrskih elektrarn.
Upravljanje načina življenja naših ozemelj za bolj umirjeno družbo
Prostor integracije številnih urbanističnih, arhitekturnih, ekonomskih, socialnih in okoljskih izzivov, je mesto tudi razkrilo, skozi naraščanje ekstremnih podnebnih pojavov, svojo veliko ranljivost. Mesto se mora ponovno premisliti in prilagoditi, ali bolje rečeno, se pripraviti, da bi se odzvalo na trenutne in prihodnje izzive. [...]
Čeprav 80 % prebivalstva planeta živi v mestih in se ta številka nenehno povečuje, dve temeljni tendenci uravnotežujeta to dinamiko. Najprej je umetnostno oblikovanje mest doseglo stopnjo nasičenosti, ki se najprej kaže v metropolah in obrobju mest. Poleg tega prevelika fragmentacija vlog med mestom, obrobjem, predmestjem in podeželjem razvija velike ranljivosti, ki jih vidimo pri prehrani ali v ekstremnih vremenskih pojavih, vendar so prav tako povzročile latentno nasilje v naših družbah […]
Glede na prej omenjene modele razvoja ozemlja je zdaj v središču prizadevanj za odpornost popolnoma nova oblika razmerja do življenja in ozemlja: upravljanje. Izposojena tako iz del filozofa Thierryja Paquota kot tudi iz dela krajinskega arhitekta Gillesa Cleménta, ta pristop na človeški ravni stremi k iskanju ravnotežja, ki omogoča mestu hkrati prilagajanje in ponovno iznajdbo, navdih iz živega, ustvarjanje navdušenja za konkretne in dovršene projekte, poudarjanje užitka življenja skupaj, razvoj novih solidarnosti in določene odpornosti proti podnebnim spremembam.
Podnebna in ekološka nujnost je osrednja v naših življenjih. Sedaj je čas za ukrepanje, za spremembo naših prednostnih nalog, za izvajanje konkretnih ukrepov, ki so sorazmerni s pomembnostjo, da bomo srečni in mirni, se projicirali v prihodnost ter prispevali k temu, da bo ta zaželena in deljena.
Naraščajoča generacija se sooča z zastojem in bo morala delovati z rešitvami, ki so na voljo, hkrati pa znova vzpostaviti povezave v svetu, ki zdaj nima več ravnotežja.
Rešitve obstajajo, so navdušujoče in dostopne. Leži le na nas, da jih prevzamemo. Daleč stran od ideologij, so te rešitve v dejanjih: boljše prehranjevanje in drugačno potrošništvo, narediti dragoceno energijo za pospeševalec naših preobrazb, varčevati z načinom življenja v teritorialnem smislu, da postanemo umirjena družba.
Ta knjiga ponuja ključe za delovanje, razkriva perspektive, spodbuja k konkretnejšemu delovanju, natančneje k skupnemu delovanju. Toliko navdiha in vdihov imamo, da jih preoblikujemo v dejanja in pobude.
Nadaljevanje? Naša naloga je, da ga omenimo, zapišemo in doživimo skupaj. Obstaja nujnost; poskrbimo, da smo ustvarjalni in solidarni. In bolj kot kdaj koli prej, poslušajmo svet in njegovo glasbo.
Izvlečki iz knjige "Ponovno razmišljanje planeta". Njen avtor Nicolas Imbert je francoski inženir, izvršni direktor nevladne organizacije Green Cross. Ukvarja se s strukturiranjem predlogov civilne družbe o podnebnih spremembah, okoljskem zdravju, teritorialni odpornosti in preprečevanju okoljskih konfliktov, tako v Franciji kot mednarodno.
Ilustracija št. 1: Iz te pogovora je AI ustvarila tok ilustracij. Stefan Muntaner ga je hranil z uredniškimi podatki in vodil estetsko dimenzijo. Vsaka ilustracija postane edinstven umetniški izdelek prek NFT-ja.