Sredozemsko območje je zelo naseljeno, poleg tega je ena izmed najbolj priljubljenih destinacij za turizem na svetu. Vendar je tudi območje, kjer so tveganja naravnih nesreč prisotna: potresi, vulkanski izbruhi, poplave ali vročinski valovi...
Poletna tema, ki jo obravnavamo, je predmet pogovora med Bernardom Mosséjem, znanstvenim vodjo NEEDE Mediterana, in Antejem Ivcevicem, strokovnjakom za upravljanje naravnih tveganj. Intervju bo potekal v naslednjih štirih tednih.
# 4 – Informacije niso dovolj: v proces odločanja je treba vključiti prebivalce
Bernard: Vračam se k bistvenemu vprašanju, ki je osrednje v vašem delu, informiranje prebivalstva in preventiva. Že ste se dotaknili tega: ljudje postajajo vse bolj zavedni tveganj, katastrof in potrebe po prilagajanju na podnebne spremembe in prehod bolj splošno. Ampak vidimo, da ta zavest, skozi vse bolj prisotno širjenje informacij, ni dovolj za odpravo ovir pri spremembi vedenja. Kaj menite, da je treba storiti, poleg informacijskih kampanj, da bi se ljudje lahko spremenili v svojem vedenju?
Ante: Hvala lepa za to vprašanje. To je zelo zanimivo in pomembno, a sploh ni preprosto. Verjamem, da mnogi voditelji v vsaki državi iščejo načine za komuniciranje in prepričevanje ljudi, da delujejo in se prilagajajo v korist celotne družbe. A to je težko. Zaupanje je ključno: zaupanje ljudstva v znanstvenike in voditelje, pa tudi zaupanje teh voditeljev v ljudstvo. Ko se voditelji in znanstveniki obračajo na ljudstvo, naj bo to medsebojno razmerje, pravi "izmenjava", v smislu, da je treba manj ponujati rešitve in dajati ukaze ter bolj razumeti skupaj, kje so ovire pri prilagajanju in predlagati korake naprej.
Ovire niso vedno ekonomske narave: pravkar sem preživel sedem mesecev v Združenih državah Amerike, v Bostonu v Massachusettsu, zelo bogati državi. Tam, kot povsod v ZDA, kot veste, obstaja velik problem zaupanja v znanstvenike. Razprava o podnebnih spremembah je politično zelo polarizirana in zato zablokirana.
Pravzaprav me skrbi, da bo ta negativen družbeni premik vplival na javne razprave pri nas v Evropi...
Lahko bi tudi omenili obdobje krize COVID, saj komunikacija ni bila dobra: politiki so na splošno podajali najboljše informacije znanstvenikov, da bi upravičili sprejete ukrepe. Vendar pa so nekatere skupine prebivalstva, zlasti najbolj ranljive osebe, te informacije težko razumele in sledile.
Na primer, na severu Maroka, kjer trenutno delam na obalnem načrtovanju, je veliko ljudi, katerih delo je bilo povezano s turizmom, med COVID-19 izgubilo službo, ker so bile meje zaprte, kot v mnogih državah. Ženske, ki so že ekonomsko bolj ranljive, so bile najbolj prizadete...
Torej, ne vem, ali je bilo vse to načrtovano s strani voditeljev, vendar bi verjetno lahko bilo preprečeno, če bi na kakršen koli način posvetovali lokalno prebivalstvo.
Zdaj se vračam k upravljanju naravnih tveganj in povezavi z prebivalci: menim, da je to resnično nujno. Po eni strani nimamo virov in časa, da bi delali z vsakim posameznikom, z milijoni ljudi; vendar lahko sodelujemo z društvi državljanov in tako računamo na večje ozaveščanje prebivalstva. To je pomembno, ker znanstveniki posredujejo rezultate svojih raziskav, vendar morajo odločevalci vključiti tudi druge vidike. Včasih znanstveniki ne razumejo, zakaj prilagajanje na podnebne spremembe ni hitrejše. Toda tu so pomembna socialna in ekonomska vprašanja za prebivalstvo, zlasti za ranljive skupine; saj očitno ni enako za bogate in revne, da se prilagajajo. Danes bolj delamo na tem konceptu "podnebne pravičnosti", "okoljske pravičnosti".
Ante Ivcevic, specialist za upravljanje tveganj v obalnih območjih podoktorski študent geografije na Univerzi Aix-Marseille. Povezan je z Centrom PAP/RAC v Splitu na Hrvaškem v okviru Programa Združenih narodov za okolje. Trenutno dela na projektu Proteus v laboratoriju MESOPHOLIS Univerze Aix-Marseille, na področju upravljanja tveganj v Sredozemlju, pod vodstvom Sylvie Mazzella, raziskovalke na področju sociologije.
Bernard Mossé je zgodovinar, odgovoren za raziskave, izobraževanje in usposabljanje v združenju NEEDE Méditerranée. Je član znanstvenega sveta Fundacije Camp des Milles - Spomin in izobraževanje, za katero je bil odgovoren znanstvenik in koordinator UNESCO katedre »Izobraževanje za državljanstvo, humanistične vede in konvergenca spominov« (Univerza Aix-Marseille / Camp des Milles).
Na podlagi te razprave je umetna inteligenca ustvarila tok ilustracij. Stefan Muntaner jo je hranil z uredniškimi podatki in usmerjal estetsko razsežnost. Vsaka ilustracija tako postane unikatno umetniško delo prek NFT-ja.
Za nadaljnje ukrepanje