Od prazgodovine do francoske kolonialne dobe, prek rimskih, vandalskih in islamskih obdobij, dediščina v Alžiriji še ni bila popolnoma raziskana. Danes se postavlja vprašanje varovanja njenih zgodovinskih dobrin s poudarkom. To je področje, na katerem delajo znanstveniki, ki uporabljajo nove tehnologije za zagotovitev njihove ohranitve.
Alžirija ima zelo veliko število zgodovinskih krajev, od katerih je sedem vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine. Med temi kraji so Casbah v Alžiru, rimske ruševine v Tipazi in Tassili n'Ajjer, ki velja za največji muzej na prostem z več kot 15.000 risbami in gravurami, ki segajo v leto 6000 pr. n. št. Ti kraji so le majhen del zgodovinske dediščine, ki je razpršena po celotnem alžirskem ozemlju. Poleg vidikov, povezanih z raziskovanjem in študijem teh dobrin, je danes nujno, da jih zaščitimo pred uničenjem in ropom.
Raziskovalka v Centru za raziskave na področju urejanja prostora (CRAT) v Constantine, Meriem Seghiri Bendjaballah vodi skupino, ki je odgovorna za delo na uporabi novih tehnologij v zvezi s varovanjem kulturne in naravne dediščine. Kot arhitektka po izobrazbi je njena akademska pot posvečena študiju zgodovinskih spomenikov Alžirije. Je del znanstvenikov, ki so se zavedeli potrebe po zaščiti dediščine z izkoriščanjem tehnoloških rešitev. Skupaj s sodelavci je zato hitro prešla iz teorije v prakso. "Od svoje ustanovitve leta 2019 je CRAT zaposlil raziskovalce različnih specialnosti. Pri varovanju dediščine moramo delati v meddisciplinarnem okviru," pojasnjuje. Arhitekti, geodeti, inženirji gradbeništva, razvijalci računalniških programov ... vsak ima svojo posebno vlogo. "Najprej smo predlagali projekt za zaščito Imedghassena (fotografija na naslovnici), numidskega mavzoleja iz antičnih časov. Ta lokacijo dobro poznam, saj sem ji posvetila svojo doktorsko disertacijo. Zato smo ustvarili tridimenzionalni model, da bi predlagali ureditev te zgodovinske lokacije," poudarja Meriem.
Skeniranje s laserskim oblakom točk
V resnici se je uporaba najnovejših tehnologij dejansko začela s prihodom v ekipo Yasserja Nassima Benzagoute, doktorja umetnosti gradnje in urbanizma ter strokovnjaka za modeliranje informacij o gradnji (BIM, modélisation des informations sur les constructions). Njegov prihod je sovpadel z nakupom laserskega optičnega skenerja s točkovnim oblakom s strani raziskovalnega centra. Orodje, ki je danes nepogrešljivo, laserski skener s točkovnim oblakom omogoča tridimenzionalno skeniranje prostora ali resničnega predmeta. Sestavljen iz milijard točk, je ta 3D pridobitev merjena s fotogrametrijo in nato prenesena v koordinatni sistem. Z povečanjem gostote zajema dobimo točkovni oblak visoke natančnosti.
Prvi projekt CRAT je bil izvedba virtualnega ogleda palače Bey v Constantineu. Zgrajena med letoma 1826 in 1835 s strani Hadj Ahmeda, zadnjega Beya Constantinea, je lokacija danes muzej posvečen obdobju osmanskega cesarstva. »Ta pobuda je prav tako omogočila pridobitev digitalnega dvojnika palače«, ugotavlja raziskovalka. Od tega prvega projekta je CRAT postal referenca na področju digitalizacije dediščine. »Nismo pravzaprav pionirji, saj so bile že prej izvedene operacije optičnega branja zgodovinskih spomenikov. Vendar pa so bila dela redko končana in zato nikoli izkoriščena in deljena. Nedavno smo izdelali digitalni dvojnik gledališča v Constantineu, ki je bilo zgrajeno leta 1883, ter optično branje vodnjaka Ain el bled v Mili, enega zadnjih delujočih rimskih vodnjakov. Naš cilj je, da CRAT postane specializiran operater za digitalizacijo dediščine«, dodaja Meriem Seghiri Bendjaballah.
Naslednja faza bo vključevala uporabo brezpilotnih letalnikov opremljenih s skenerji z laserjem za zbiranje in izkoriščanje podatkov na velikih površinah.
Preglejte starodavno mesto v 15 minutah s pomočjo brezpilotnega letala
CRAT sodeluje zlasti z Fawzijem Doumazom, višjim raziskovalcem in vodjem laboratorija za arheo-geomatiko in eksperimentalno geofiziko na Nacionalnem inštitutu za geofiziko in vulkanologijo v Rimu. Inženir geotehnike, diplomant Univerze Houari-Boumediene v Alžiru, je delal v Centru za raziskave v astronomiji, astrofiziki in geofiziki (CRAAG). V sredini devetdesetih let se je preselil v Italijo, kjer izvaja različna dela, zlasti z uporabo geomatike. Ta specializacija združuje vse informacijske tehnike, uporabljene v zemeljskih znanostih in arheologiji za ukrepe ohranjanja dediščine. »Vstopil sem v področje arheologije zahvaljujoč geomatiki. Kot pooblaščeni pilot brezpilotnega zrakoplova lahko zagotovim celoten proizvodni proces, od pridobivanja podatkov do restavriranja. Uporabljam brezpilotni zrakoplov opremljen s skenerjem Lidar z infrardečimi laserji, ki omogoča skeniranje z zelo visoko gostoto. 15-minutni polet lahko pokrije veliko površino. Prav zdaj imamo znanstveni projekt za izvajanje zračnih posnetkov v Lambèseju, zadnji prestolnici Numidije med rimsko dobo,« pojasnjuje Fawzi Doumaz.
Po mnenju znanstvenika je cilj zanimanja za digitalizacijo dediščine pridobiti natančno kopijo lokacij, skupaj z njihovimi dimenzijami. "Skeniranje s svetlobnim laserjem omogoča hitro pridobivanje neposrednih strukturnih informacij, ki jih je težko dobiti z uporabo starih tehnik. To velja za debeline sten, naravo gradbenih materialov ali restavriranja ter prisotnost mikro-pokov. Splošni načrt je mogoče vizualizirati s pomočjo digitalnega dvojnika."
Zavedanje
Fawzi Doumaz meni, da v Alžiriji obstaja zavedanje o potrebi po uporabi novih tehnologij za zaščito dediščine. »Gradbišče je ogromno, glede na število in raznolikost lokacij in spomenikov. V Alžiriji je dovolj, da s vilico izkopljete arheološke najdbe. Toda predvsem je treba zaščititi te zgodovinske dobrine pred krajo, vandalizmom in celo podnebnimi spremembami. Zato je treba preiti od zavedanja k sprejemanju odločitev za izvajanje programov digitalizacije in določanja območij. Ta volja, ko bo enkrat izražena, se mora začeti z analizo stanja. Tehnologija je tu, treba jo je le uporabiti«. Zanj gre za pravo dirko s časom. Stvari se spreminjajo znotraj javnih oblasti, država je odgovorna za upravljanje in jamstvo zgodovinskih kulturnih dobrin. Letos je bila tema meseca dediščine, izbrana s strani ministrstva za kulturo, prav »Kulturna dediščina in upravljanje tveganj ob krizah in naravnih katastrofah«.
