Slovenija ima kot alpska država dolgo tradicijo mlečne proizvodnje, vendar vse več kmetov opušča svojo dejavnost zaradi težkih kmetijskih pogojev. V mlekarni Planika, ki je v 100-odstotnem lastništvu kmetijske zadruge Tolmin, si prizadevajo zagotoviti boljše delovne pogoje kmetom in zaposlenim v mlekarni. In tudi živini, ki se večji del leta pase na okoliških travnikih.
Strma gorska pobočja na obrobju Alp niso primerna za poljedelstvo, zato se je na planinskih pašnikih severozahodne Slovenije razvila predvsem govedoreja. Po zadnjih podatkih Ministrstva za kmetijstvo kmetje gojijo več kot 90.000 krav molznic, ki proizvedejo približno 210 litrov mleka na prebivalca na leto. Ker to presega nacionalne potrebe, je Slovenija izvoznica mleka.
Mlekarna je v lasti zadruge
Mlekarna Planika je peta največja mlekarna v Sloveniji in proizvaja izdelke, ki jih najdemo na policah velikih trgovin po vsej državi, vendar je njen poslovni model precej drugačen od drugih mlekarn. Planika je v lasti kmetijske zadruge Tolmin, ki pripada kmetom. "Samo od lokalnih kmetov iz sosednjih občin kupujemo mleko," pojasnjuje direktor mlekarne Miran Božič. "Vendar se število kmetov žal zmanjšuje iz leta v leto, delimo enako usodo kot druge regije v državi in v Evropi. Majhna kmetijska gospodarstva ostajajo brez naslednikov in tako opuščajo rejo goveda. Ko živina zapusti hlev, se več ne vrne. In včasih na njegovem mestu nastane nov turistični objekt."
Mlekarna Planika ima v Bovcu tudi svojo lastno ekološko kmetijo. "Gojimo približno 150 glav živine, od tega 108 krav molznic, ki so naš glavni vir ekološkega mleka", pojasnjuje Božič. Planika proizvede približno pol milijona litrov mleka letno na svojem posestvu in kupi približno 6,5 milijona litrov mleka letno od 90 lokalnih kmetov. Skupaj to znese 7 milijonov litrov letno.
Če je dobro leto, kmetje prejmejo dodatek
Povprečna cena nakupa mleka v Evropski uniji je trenutno malo manj kot 0,50 evra na liter. Planika kupuje mleko po višji ceni kot druge mlekarne v državi, saj direktor razume težke pogoje kmetijstva v gorskem območju severozahodne Slovenije. “Posočje je za kmetijstvo zahtevno. Nekatere kmetije, ki nam dobavljajo mleko, so celo na 1000 metrih nadmorske višine. Proizvodnja krme za živino je prav tako zahtevna.” Hkrati pa, če ima mlekarna uspešno leto in dobro posluje, izplača kmetom finančni bonus na koncu leta.
S temi ukrepi poskušajo ohraniti govedorejo v regiji, ki ni primerna za druge oblike kmetijstva. "Mislim, da lahko rečem, da govedoreja v Posočju temelji na mlekarni Planika," dodaja Božič, ki kljub temu ostaja optimističen. Nedavno so se nekateri mladi kmetje celo odločili zgraditi nove hleve. Prav zaradi njih ostaja količina dostavljenega mleka v mlekarno trenutno stabilna.
Mleko kupljeno od lokalnih kmetov
Dobava mleka iz majhnih kmetij, razpršenih po okoliških gričih, predstavlja poseben logistični izziv za mlekarno. Mlekarna sicer ne rabi več vsak dan zbirati mleko s cisternami, ampak le na vsake dva dni. Kmetje lahko namreč takoj po molži ohladijo mleko na 4 stopinje Celzija, kar jim omogoča, da ga shranijo do naslednjega dne. Na ta način je ogljični odtis prevoza še dodatno zmanjšan, še posebej ker se mlekarna že oskrbuje izključno z mlekom od lokalnih kmetov.
Sončne celice na strehi
Mlekarna je tudi sicer trajnostno naravnana. Na strehe proizvodnih stavb so namestili sončne panele, ki jim zagotavljajo približno 50 % njihove električne energije. "Kolikor je mogoče, uporabljamo reciklirano embalažo. Naša posebnost so avtomati za mleko, nameščeni v nekaterih trgovinah. Potrošnik kupi steklenico prvič in nato uporablja mleko, kefir ali organski jogurt, nato pa isto embalažo ponovno uporabi vsakič," je opisal Božič.
Krave s planinskih kmetij preživijo večino leta na prostem in se hranijo z svežo hrano, kar se odraža tudi v kakovosti mleka. "Krave iz Posočja so gospe in gospodične. Ko pride pomlad in trava zraste, kmetje pustijo svoje živino na pašo na prostem. Tudi na ekološki kmetiji Planika se živina pase več kot polovico leta. Poleg tega imajo tukaj vse krave svoja imena, ne le identifikacijske številke v ušesih. Po eni strani gre za tradicijo, po drugi strani pa kaže na odnos ljudi do živine," poudarja Božič.
Zelo naravno mleko
Posebnost mlekarnice je tudi v tem, da uporablja tradicionalne metode, ki zagovarjajo minimalno obdelavo mleka. "Seveda spoštujemo vse standarde, vendar pasteriziramo mleko pri najnižji dovoljeni temperaturi. Mleka ne homogeniziramo, zato se v grlu steklenice našega mleka v hladilniku tvori plast maščobe. To je naravni pojav. Podobno kot če kupite mleko neposredno na kmetiji, ga zavrete in se na vrhu oblikuje lepa skorja smetane... Tako je naše mleko," ponosno zaključi Božič.