V Maroku pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo, pa tudi na rejo. Cena rdečega mesa eksplodira in država, ki je bila prej samozadostna pri svoji proizvodnji, se zdaj prisili uvažati iz tujine. V tej situaciji se izstopa ena goveja pasma. Rejena izključno v gorati regiji Oulmès-Zaer, se naravno upira suši. Vir navdiha, ki ga maroška vlada skuša ohraniti in razviti.
Imajo obrise oči bledo belih, mahagonijasto rjavo krzno, ki se nekoliko potemni na ledvenem delu, lepe rogate oblike in bel gobec ... Ko se spustijo s svojih gora na dogodke, kot je Mednarodni kmetijski sejem v Maroku, ki je potekal sredi aprila v Meknesu, se krave iz Oulmès-Zaerja izstopajo po svojem videzu in pedigreju. Izključno iz te regije Srednjega Atlasa, v zaledju prestolnice Rabat, izvirajo danes zadnja 100-odstotno maroška pasma na tem območju.
Pasma, ki zelo dobro vzdrži bolezni in se prilagaja suši
"To je vrsta, ki ima izjemno okusno in zelo cenjeno meso... In njeno mleko ima eno najvišjih vsebnosti masla na svetu ter visoko vsebnost beljakovin," pojasnjuje Ahmed Aïttaleb, veterinar po izobrazbi na Inštitutu za agronomijo in veterino Hassan II v Rabatu ter direktor nedavno ustanovljene Maroške zveze rejcev goveda Oulmès-Zaer (FMERBOZ). "Gre tudi za vrsto, ki zelo dobro prenaša bolezni in se popolnoma prilagodi suši... V nekem smislu je to 'akordeonska krava'."
Danes sta ta kakovost in prilagodljivost postavljeni za zgled. Maroku že nekaj let ne uspe zagotoviti nacionalne proizvodnje rdečega mesa, ki je doslej predstavljalo njegovo slavo v vsej Severni Afriki. Po ministrstvu za kmetijstvo je nacionalno živinorejsko prebivalstvo v upadu, za 2% letos pri ovcah v primerjavi z lanskim letom in za 4% pri kozah. Kar zadeva govedo, če govorimo samo o mesni proizvodnji, se letno uvozi 40.000 telet iz Evrope za rejo.
Rasa, ki lahko zagotovi samozadostnost Maroka
Suša je eden glavnih pojasnjevalnih dejavnikov. Pomanjkanje vode že šesto leto zapored povzroča izgube pri proizvodnji krme. Uvoz krme za živali postane nujen, kar poveča stroške proizvodnje za rejca in nakup za potrošnika na koncu verige. Tudi krave iz Oulmès-Zaerja same se ne morejo izogniti tej situaciji. »V zadnjih šestih letih je število glav, namenjenih proizvodnji mleka in mesa, močno upadlo,« pojasnjuje Ahmed Aïttaleb. »Iz 15.000 glav leta 2004 smo danes prišli na 5.000.«
Ta lokalna in robustna pasma ima kljub temu velik potencial za zagotavljanje samozadostnosti kraljestva pri mesu. Samo porablja vire, ki so prisotni na platoju Zaer, na katerem se prosto giblje v harmoniji z lokalnimi ekosistemi. Od novembra lani je zato predmet programa pogodbe s strani vlade za ohranitev in razvoj.
Cena za najboljšo domačo pasmo krave
»Cilj je do leta 2030 doseči 15.000 glav, pojasnjuje Ahmed Aïttaleb. Prav tako potekajo študije za označevanje njihovega mesa ter raziskovanje njegovih derivatov, kot so mleko in smen***...« In zakaj ne bi, po mnenju tega strokovnjaka, ki se je začel zanimati za to pasmo med svojimi študijami, v srednjeročnem obdobju razširili rejo te vrste na druge regije. Še posebej, če te regije imajo gorske gozdove in podobne pastirske tradicije...
Medtem pa te krave, telice in bikci visokogorja hvalijo svoje zasluge na tekmovanjih in razstavah ... Pravzaprav je ena izmed njih, v Meknesu, prejela nagrado za najboljšo domačo kravo, ki jo je podelil maroški minister za kmetijstvo.
Njegov lastnik, Mohamed Jeddoubi, je najmlajši rejec FMERBOZ. Za Ahmeda Aïttaleba že predstavlja prihodnost... Prihodnost federacije, ki je bila ustanovljena leta 2019, pa tudi prenove pasme Oulmès-Zaer v državi.